Politični razvoj rimske države
KLJUČNE BESEDE:
• republika
• patriciji in plebejci
• ljudski tribun
• Rimski imperij
• provinca
• latifundija
• Julij Cezar
• Gaj Oktavijan
• cesarstvo
• krščanstvo
Nastanek mesta Rim in organiziranost rimske republike
V času, ko so grški polisi tekmovali za premoč, so na Apeninskem polotoku živela številna ljudstva. Eno izmed njih je po pričevanju virov v 8. stoletju pr. Kr./pr. n. š. ustanovilo Rim.
Iz majhne naselbine se je razvila mestna država, ki so jo vodili kralji (kraljevina).
ZANIMIVO
Na razvoj Rima in rimske civilizacije je močno vplivalo sosednje ljudstvo Etruščani, nanje pa Grki. Od Etruščanov so Rimljani prevzeli abecedo in znanje o gradbeništvu.
ZANIMIVO
O nastanku mesta Rim se je ohranila legenda, povezana z volkuljo, ki je še danes simbol Rima. Po legendi je bil prvi rimski kralj Romul, ki je leta 753 pr. Kr. ustanovil mesto Rim.
Leta 509 pr. Kr./pr. n. š. so Rimljani odstranili kralja. Poslej so vsi svobodni moški prebivalci, rojeni v Rimu (imenujemo jih rimski državljani), sodelovali pri vladanju tako, da so svoje voditelje volili. Takšno obliko vodenja države imenujemo republika.
Glede na premoženje so se rimski državljani delili na dve družbeni skupini: patricije in plebejce.
Leta 509 pr. Kr./pr. n. š. so Rimljani odstranili kralja. Poslej so vsi svobodni moški prebivalci, rojeni v Rimu (imenujemo jih rimski državljani), sodelovali pri vladanju tako, da so svoje voditelje volili. Takšno obliko vodenja države imenujemo republika.
V rimski republiki so imeli volilno pravico le odrasli in svobodni moški, ki so bili rimski državljani. Revnejši prebivalci so sicer imeli volilno pravico, vendar niso mogli biti izvoljeni v uradniške službe.
Glede na premoženje so se rimski državljani delili na dve družbeni skupini: patricije in plebejce.
ZANIMIVO
Prvi rimski zakoni so prepovedovali sklenitev zakonske zveze med patriciji in plebejci. Sčasoma so to določilo umaknili
Plebejci so se dolgo bojevali za pravico do sodelovanja v upravljanju države. Izborili so si pravico izvoliti svojega predstavnika v senatu, ki je zastopal njihove interese. Imenoval se je ljudski tribun. Imel je pravico veta, kar pomeni, da je lahko preprečil izvolitev po njegovem mnenju krivičnih zakonov.
Plebejci so tudi dosegli, da so rimske zakone zapisali in jih javno objavili na glavnem trgu.
Plebejci so se dolgo bojevali za pravico do sodelovanja v upravljanju države. Izborili so si pravico izvoliti svojega predstavnika v senatu, ki je zastopal njihove interese. Imenoval se je ljudski tribun. Imel je pravico veta, kar pomeni, da je lahko preprečil izvolitev po njegovem mnenju krivičnih zakonov.
Plebejci so tudi dosegli, da so rimske zakone zapisali in jih javno objavili na glavnem rimskem trgu. Bili so zapisani na dvanajstih bronastih ploščah. Ena izmed največjih novosti, ki so jih uvedli zakoni, je bila uvedba načela enakosti pred zakonom. Vsi rimski državljani, ne glede na premoženje, so se morali ravnati po zakonih.
V rimski republiki se je oblast delila na:
• izvršilno, ki jo je predstavljala vlada z voljenimi uradniki, imenovanimi magistrati,
• zakonodajno, ki sta jo predstavljala ljudska skupščina in senat ter
• sodno, ki so jo predstavljali sodniki na sodiščih.
Delitev oblasti je preprečevala, da bi posamezni voditelj pridobil preveč moči.
Rimska država postane imperij
Bojevitost je bila ena od značilnosti Rimljanov.
Rimska vojska je v času rimske republike postala hitra, izurjena, najbolje organizirana in tehnično opremljena vojska v sredozemskem prostoru. K njenemu uspehu sta pripomogli tudi stroga disciplina in dobra preskrba.
Bojevitost je bila ena od značilnosti Rimljanov.
Rimska vojska je v času rimske republike postala hitra, izurjena, najbolje organizirana in tehnično opremljena vojska v sredozemskem prostoru. K njenemu uspehu sta pripomogli tudi stroga disciplina in dobra preskrba.
• Bila je organizirana v enote pešcev, imenovane legije, ki so štele okoli 5.000 vojakov.
• Vojaki so se imenovali legionarji.
• Legije so se delile na manjše enote (imenovane centurije, stotnije).
V napadih je uporabljala bojne naprave (oven, katapult, samostrel …).
Hitro premikanje vojakov je omogočilo utrjeno cestno omrežje, ki ga je gradila vojska.
V napadih je uporabljala bojne naprave (oven, katapult, samostrel …).
Hitro premikanje vojakov je omogočilo utrjeno cestno omrežje, ki ga je gradila vojska. Rimljani so gradili tudi mostove. Na tujem ozemlju so vojaki zgradili vojaške utrdbe ali tabore.
Ko se je po zmagi rimska vojska vrnila v Rim, so ji prebivalci priredili triumf - slavnostni sprejem zmagovite vojskovodje, njegove vojske in vojnega plena.
»Scipij je ukazal, da naj Rimljani ravnajo tako kot vedno. Vojaki naj vdrejo v mesto in ubijejo vsakogar, na katerega naletijo, nikomur naj ne prizanašajo. Namen takega ravnanja je bil prestrašiti vse in vsakogar. Da bi pokazali, kako kruti so, so rimski vojaki pogosto puščali na cestah ležati razkosana trupla.«
Preberi vir in pojasni
• Kako so Rimljani ravnali s poraženci?
V času republike je rimska vojska zavzela Sredozemlje ter ozemlje zahodne Evrope, v prvih stoletjih (po Kr./n. š.) pa še ozemlje srednje in vzhodne Evrope ter Bližjega vzhoda. Rimska država je postala velesila ali Rimski imperij – država velikega obsega, katere moč je slonela na vojaški prevladi. Bila je največja in najmočnejša država v Sredozemlju; njeno širjenje je prikazano na spodnjem zemljevidu.
Oglej si zemljevid in pojasni
• Opiši širjenje rimske države
Petstoletna osvajanja in obsežno širjenje so v rimski državi povzročili številne gospodarske, družbene in politične spremembe.
ZANIMIVO
Rimski vojaki, trgovci in uradniki, ki so se priselili v province, so širili rimski način življenja, ki je sčasoma prevladal. Proces imenujemo romanizacija.
Rimsko cesarstvo in njegov propad (od 27 pr. Kr./pr. n. š. do 476)
Številni vojaški uspehi (v vzhodnem Sredozemlju in Galiji) so v drugi polovici 1. stoletju pr. Kr./pr. n. š. prinesli velik ugled vojaškemu poveljniku Juliju Cezarju.
• Premagal je vojsko senata in postal edini voditelj države, kar je pomenilo propad republike.
• Zaradi številnih reform je imel podporo vojakov in revnih množic.
• Njegovi samovoljni oblasti so nasprotovali senatorji, ki so ga v zaroti umorili.
Številni vojaški uspehi (v vzhodnem Sredozemlju in Galiji) so v drugi polovici 1. stoletju pr. Kr./pr. n. š. prinesli velik ugled vojaškemu poveljniku Juliju Cezarju.
Njegova naraščajoča moč ni bila všeč senatorjem. Ukazali so mu, naj razpusti vojsko in se vrne v Rim. Cezar je ukaz zavrnil in v spopadu porazil vojsko senata. Leta 46 pr. Kr. je zmagoslavno vkorakal v Rim in bil v senatu izvoljen za dosmrtnega konzula, nato pa se je razglasiti še za diktatorja.
• Zaradi številnih reform je imel podporo vojakov in revnih množic.
• Njegovi samovoljni oblasti so nasprotovali senatorji, ki so ga v zaroti umorili.
ZANIMIVO
Izrek »Prišel, videl, zmagal« pooseblja Cezarjevo hitro in gladko zmago proti pontskemu kralju leta 47 pr. Kr.
ZANIMIVO
Julij Cezar je uvedel nov koledar, ki se je imenoval julijanski koledar (veljal je do leta 1582).
Po Cezarjevi smrti je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak in posinovljenec Gaj Oktavijan.
• Leta 27 pr. Kr./pr. n. š. je senat Oktavijanu podelil naziv Avgust, kar je pomenilo Vzvišeni.
• Oktavijan si je pridobil vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo.
• Rim je postal cesarstvo, značilnosti vladanja cesarjev so prikazane v spodnji shemi.
Po Cezarjevi smrti je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak in posinovljenec Gaj Oktavijan.
• Leta 27 pr. Kr./pr. n. š. je senat Oktavijanu podelil naziv Avgust, kar je pomenilo Vzvišeni.
• Oktavijan si je pridobil vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo.
Z Oktavijanom je Rim postal cesarstvo. Oktavijan je zavrnil naziv cesar in je uporabljal naziv princeps ali prvi med državljani (prvi v senatu). Njegovo cesarsko obdobje zato imenujemo principat. Značilnosti vladanja cesarjev so prikazane v spodnji shemi.
Avgust se je izkazal za sposobnega vladarja. Njegova doba je prinesla mir in stabilnost, kar je ugodno vplivalo na gospodarski razvoj in vsesplošen napredek v državi.
Avgustu so sledili številni dobri in slabi cesarji. V času cesarstva (leta 117) je Rimski imperij dosegel največji obseg.
Avgust se je izkazal za sposobnega vladarja. Njegova doba je prinesla mir in stabilnost, kar je ugodno vplivalo na gospodarski razvoj in vsesplošen napredek v državi.
Zgraditi je dal številne veličastne zgradbe in spomenike po vsej državi, obnovil je tudi mesto Rim. Avgust je razširil obseg države ter jo vojaško utrdil. Ob smrti je zapustil močan, stabilen in varen Rimski imperij.
Avgustu so sledili številni dobri in slabi cesarji. V času cesarstva (leta 117) je Rimski imperij dosegel največji obseg.
ZANIMIVO
Z Avgustom se je začelo dvestoletno obdobje miru v rimski državi, ki ga imenujemo pax romana ali rimski mir.
V 3. stoletju se je Rimski imperij soočil z vsesplošno krizo, ki je bila posledica številnih težav.
Nekateri cesarji so se trudili, da bi izboljšali razmere v državi.
Cesar Dioklecijan je konec 3. stoletja kot prvi neobvladljivo Rimsko cesarstvo razdelil na dva dela. Konec 4. stoletja se je cesarstvo dokončna razdelilo na: Vzhodnorimsko cesarstvo (grško govoreči del s središčem v Bizancu) in Zahodnorimsko cesarstvo (latinsko govoreči del s središčem v Rimu).
Preseljevanja germanskih plemen in Hunov so leta 476 povzročila konec zahodnega dela imperija.
Nekateri cesarji so se trudili, da bi izboljšali razmere v državi.
Cesar Dioklecijan je konec 3. stoletja neobvladljivo Rimsko cesarstvo razdelil na dva dela: Vzhodnorimsko cesarstvo (grško govoreči del s središčem v Bizancu) in Zahodnorimsko cesarstvo (latinsko govoreči del s središčem v Rimu).
Cesar Konstantin Veliki (cesar 272–337) je za kratek čas spet združil državo. Prestolnico cesarstva je iz Rima preselil v Konstantinopel. Izvedel je več reform, da bi okrepil državo, vendar niso mogle več rešiti imperija. Po njegovi smrti se je nadaljevalo pospešeno propadanje zahodnega dela.
Preseljevanja germanskih plemen in Hunov so leta 476 povzročila konec zahodnega dela imperija.
Krščanstvo
Okoli leta 4 ali 6 pr. Kr./pr. n. š. se je v rimski provinci Judeji (današnji Palestini) rodil Jezus. Zapisi o njegovem življenju pričajo, da je Jezus potoval po Judeji. Ljudem je pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovske vere (vera v enega boga, deset božjih zapovedi).
Verniki, ki so mu sledili in živeli po njegovem nauku, so se imenovali kristjani.
Okoli leta 4 ali 6 pr. Kr./pr. n. š. se je v rimski provinci Judeji (današnji Palestini) rodil Jezus. Zapisi o njegovem življenju pričajo, da je Jezus potoval po Judeji. Ljudem je pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovske vere (vera v enega boga, deset božjih zapovedi). Jezus je dobil naziv Kristus, kar v grščini pomeni božji poslanec.
Verniki, ki so mu sledili in živeli po njegovem nauku, so se imenovali kristjani.
Jezusov nauk je:
• nagovarjal vse ljudi, ne glede na njihov spol, premoženje ali položaj v družbi,
• zavračal bogastvo ter zagovarjal preprostost, miroljubnost, delitev lastnine ter skrb za reveže,
• poudarjal človekovo ljubezen do bližnjega, spoštovanje vseh ljudi in življenje v sožitju,
• ljudem dajal upanje, saj je obljubljal življenje po smrti za vse tiste, ki so pri Bogu iskali odpuščanje za svoje grehe.
Rimski upravnik Poncij Pilat je Jezusa na zahtevo judovskih duhovnikov in ljudstva obsodil na smrt s križanjem.
ZANIMIVO
Jezus je dobil naziv Kristus, kar v grščini pomeni božji poslanec.
Jezusov nauk se je v naslednjih stoletjih razvil v novo vero, imenovano krščanstvo. Po smrti Jezusa Kristusa so njegovi učenci, imenovani apostoli, njegov nauk zapisali v evangelijih. Apostoli so potovali po rimskem cesarstvu, širili krščansko vero in ustanavljali krščanske skupnosti.
ZANIMIVO
Evangeliji sestavljajo prve štiri knjige Nove zaveze Svetega pisma: Matejev, Markov, Lukov in Janezov evangelij.
»Medtem ko se je Apolo mudil v Korintu, je Pavel prepotoval kraje v notranjosti in prišel v Efez. /.../ Nato je šel v shodnico, tam je kake tri mesece pogumno govoril, razpravljal in prepričeval o božjem kraljestvu. /…/ Odplul je iz Efeza in se poslovil z besedami: 'Še se vrnem k vam, če Bog da.' Ko se je izkrcal v Cezareji, je šel peš naprej /…/. Nato se je napotil v Antiohijo. Tam je ostal nekaj časa, nato pa po vrsti prehodil deželo Galačanov in Frigijo ter povsod utrjeval učence.«
Preberi vir in razmisli
• Kraje, ki so omenjeni v viru, poišči na zemljevidu.
Vedno več prebivalcev Rimskega imperija je sprejelo krščanstvo.
Ob povečanem številu krščanskih skupnosti v drugi polovici 1. stoletja in njihovem doslednem zavračanju čaščenja rimskega cesarja kot božanstva so rimski cesarji začeli kristjane preganjati. Krščanstvo se je kljub preganjanju hitro širilo dalje, tudi med premožnejše sloje.
Vedno več prebivalcev Rimskega imperija je sprejelo krščanstvo.
Ob povečanem številu krščanskih skupnosti v drugi polovici 1. stoletja in njihovem doslednem zavračanju čaščenja rimskega cesarja kot božanstva so rimski cesarji začeli kristjane preganjati. Zaradi preganjanja so se kristjani zbirali na skrivnih mestih, največkrat v podzemnih prostorih, imenovanih katakombe. Krščanstvo se je kljub preganjanju hitro širilo dalje, tudi med premožnejše sloje.
Z milanskim ediktom je cesar Konstantin Veliki leta 313 kristjanom zagotovil versko svobodo in s tem ukinil preganjanje kristjanov.
Cesar Teodozij je leta 395 razglasil krščanstvo za državno vero.
Ponovim in razmislim
1. Kdaj in kako se je začela zgodovina rimske države?
2. Kateri organ rimske republike je bil najpomembnejši? Utemelji svoj odgovor.
3. Kaj je rimski vojski omogočilo uspešno osvajanje Sredozemlja?
4. Kakšne so bile gospodarske in družbene posledice širjenja rimske države?
5. Zakaj je krščanstvo postalo prevladujoča vera v Rimskem imperiju?
6. S kakšnimi težavami se je soočil Rimski imperij v 3. stoletju?
7. Primerjaj shemo delovanja rimske republike s shemo delovanja cesarstva. Opiši razlike med republiko in cesarstvom
Zdaj vem
• V 8. stoletju pr. Kr./pr. n. š. je bilo ustanovljeno mesto Rim, ki se je razvilo v mestno državo.
• Od leta 509 pr. Kr./pr. n. š. je bila rimska država republika – svobodni prebivalci so sodelovali pri vladanju tako, da so svoje voditelje volili. Največji vpliv na dogajanje v državi je imel senat.
• V času republike je rimska vojska zavzela Sredozemlje ter ozemlje zahodne Evrope, v prvih stoletjih po Kr. pa še ozemlje srednje in vzhodne Evrope ter Bližjega Vzhoda. Rimska država je postala Rimski imperij.
• V 1. stoletju je Rim postal cesarstvo; cesar je imel vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo.
• V 3. stoletju se je Rimski imperij soočil s vsesplošno krizo, ki je leta 476 povzročila propad Zahodnorimskega cesarstva.
• V 1. stoletju se je po Rimskem imperiju razširilo krščanstvo, ki se je razvilo iz nauka Jezusa Kristusa.