Politični razvoj v Stari Grčiji
KLJUČNE BESEDE:
• polis
• demos
• grška kolonizacija
• Šparta
• Atene
• Demokracija
• Grško-perzijske vojne
• Aleksander Veliki
Grške mestne države in njihova širitev po Sredozemlju
Začetek zgodovine stare Grčije je povezan z minojsko (kretsko) civilizacijo (2. tisočletje pr. Kr./pr. n. š.), ki velja tudi za prvo civilizacijo na evropskih tleh.
Na grškem ozemlju se je razvila tudi mikenska civilizacija.
Obe civilizaciji sta konec 2. tisočletja pr. Kr./pr. n. š. zaradi selitve Dorcev propadli.
Okoli leta 800 pr. Kr./pr. n. š. se je na grškem ozemlju razvila množica samostojnih mestnih držav ali polisov. Bili so središče političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja. Grški polisi se niso nikoli združili v skupno državo. Med seboj so bili velikokrat v vojni, občasno pa so se med seboj povezali.
Okoli leta 800 pr. Kr./pr. n. š. se je na grškem ozemlju razvila množica samostojnih mestnih držav ali polisov. Bili so središče političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja. Grški polisi se niso nikoli združili v skupno državo. Med seboj so bili velikokrat v vojni, občasno pa so se med seboj povezali.
• bili so neodvisni in samostojni, vsak polis je imel svojega voditelja,
• sestavljala sta jih mesto in bližnja podeželska okolica,
• bili so majhni (običajno so imeli med 5.000 in 10.000 prebivalcev),
• središče polisa je bil glavni mestni trg ali agora.
ZANIMIVO:
Grška beseda polis pomeni mesto. Iz nje izhaja beseda politika ali 'zadeve polisa', ki je v stari Grčiji pomenila proces odločanja o vsemu, kar zadeva širšo skupnost.
Grški polisi so se razlikovali po obliki vladanja, torej po tem, kdo je vodil državo in v njej odločal: monarhija (vodstvo kralja), vladavina aristokracije (vodstvo plemstva), oligarhija (vodstvo majhne skupine premožnih meščanov), demokratična vladavina (polis je vodilo ljudstvo).
Grška družba je bila v času obstoja polisov razdeljena v več skupin:
• bogato plemstvo (aristokracija) je bilo lastnik zemlje,
• revnejše in svobodno prebivalstvo (demos): kmetje (v večini), obrtniki in trgovci,
• nesvobodni sužnji.
Od sredine 8. do sredine 6. stoletja pr. Kr./pr. n. š. je zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje, prenaseljenosti in političnih napetosti potekala grška kolonizacija – Grki so se preseljevali iz matične Grčije na druga ozemlja v Sredozemlju.
Ustanavljali so kolonije – neodvisne mestne države, ki so bile kulturno in gospodarsko povezane s polisom, ki jih je ustanovil.
Od sredine 8. do sredine 6. stoletja pr. Kr./pr. n. š. je zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje, prenaseljenosti in političnih napetosti potekala grška kolonizacija – Grki so se preseljevali iz matične Grčije na druga ozemlja v Sredozemlju, kar lahko vidiš na spodnjem zemljevidu. Ustanavljali so kolonije – neodvisne mestne države, ki so bile kulturno in gospodarsko povezane s polisom, ki jih je ustanovil.
• Čas: približno 200 let, od sredine 8. do sredine 6. stoletja pr. Kr.
• Prostor: Grki so kolonije ustanovili na obalah Sredozemskega in Črnega morja (poimenovan tudi Gostoljubno morje). S pojmom Velika Grčija imenujemo območje grških kolonij na južnem Apeninskem polotoku in na Siciliji, saj je bilo na tem območju ustanovljenih veliko število kolonij.
Oglej si zemljevid in odgovori na vprašanje
• Katera območja v Sredozemlju so poselili Grki?
Grška kolonizacija je imela številne posledice:
• Gospodarske posledice: S kolonijami so Grki pridobili obdelovalno zemljo in priložnost za trgovanje. Iz kolonij so uvažali surovine, ljudstvom v bližini kolonij pa prodajali svoje izdelke.
• Kulturne posledice: Kolonizacija je Grkom omogočila kulturne stike z drugimi ljudstvi. Grška kultura se je širila v tuje dežele. Od Feničanov so Grki prevzeli črkopis in ga razširili po Sredozemlju.
Grška kolonizacija je imela številne posledice:
• Gospodarske posledice: S kolonijami so Grki pridobili obdelovalno zemljo in priložnost za trgovanje. Iz kolonij so uvažali surovine, ljudstvom v bližini kolonij pa prodajali svoje izdelke.
• Kulturne posledice: Kolonizacija je Grkom omogočila kulturne stike z drugimi ljudstvi. Grška kultura se je širila v tuje dežele. Od Feničanov so Grki prevzeli črkopis in ga razširili po Sredozemlju.
• Zaradi širjenja po Sredozemlju so se Grki zapletli v spore s Kartažani in Etruščani. Kartažani so preprečili grško naselitev v severni Afriki, Etruščani pa v osrednjem delu Apeninskega polotoka.
ZANIMIVO
Vladarji polisov so prebivalce za preselitev v kolonije pogosto določili z žrebom.
ZANIMIVO
Grška kultura je na Apeninskem polotoku vplivala na Etruščane, ki so grški vpliv prenesli na kasnejšo rimsko kulturo.
Šparta in Atene – najmočnejša polisa
Za prevlado v grškem svetu sta se nenehno bojevala dva največja polisa, Šparta in Atene.
Oglej si zemljevid in razmisli
• Primerjaj geografsko lego ter velikost Sparte in Aten
Grško-perzijske vojne
V začetku 5. stoletja pr. Kr./pr. n. š. so se grški polisi povezali v boju proti skupnemu sovražniku – Perzijcem. Ti so ustvarili mogočen , ki je segal od iranske planote do vzhodnega Sredozemlja in grozilo je, da si bodo podredili grške polise.
V grško-perzijskih vojnah (499−479 pr. Kr./pr. n. š.) se je odvilo več večjih spopadov:
• spopad na Maratonskem polju (490 pr. Kr./pr. n. š.),
• pri Termopilah (480 pr. Kr./pr. n. š.),
• pri Salamini (480 pr. Kr./pr. n. š.) in
• pri Platajah (479 pr. Kr./pr. n. š.).
Oglej si zemljevid in pojasni
• V katerem delu Grčije so potekali spopadi?
ZANIMIVO
Iz legende o grškem vojaku Filipidu, ki je pretekel pot od Maratona do Aten, da bi sporočil zmago grške vojske nad Perzijci, izvira športna disciplina maratonski tek. Dolžina maratona je 42,195 km.
»Perzijci so [v soteski Termopile] Spartance pozvali, naj odložijo orožje. 'Naj vas vse skupaj pobere!' se je glasil odgovor. 'Toliko puščic imamo,' so zagrozili Perzijci, 'da bomo z njimi omračili Sonce.' 'Še toliko bolje' so odvrnili Spartanci, 'se bomo bojevali vsaj v senci.' Toda nek izdajalski Grk je Perzijcem pokazal pot čez hribe, tako da je njihova vojska Spartance obkolila in jih zajela. Vseh 300 Spartancev in njihovih 700 zaveznikov je padlo v boju. Nihče ni pobegnil. Takšen je bil namreč njihov zakon.«
Preberi vir in odgovori
• Katero vrlino so v spopadu pri Termopilah izkazali Spartanci?
• Na opisanem primeru pojasni pojem domoljubje.
V vojnah so Grki dosegli zmago nad številčnejšo perzijsko vojsko.
Vzroki za grško zmago so bili številni:
• Grki so se bojevali za svojo svobodo in svojo domovino,
• bili so dobro oboroženi in fizično pripravljeni,
• imeli so dobre vojaške poveljnike in vojaški načrt,
• poznali so domači teren,
• k zmagi je pripomogla tudi povezanost polisov.
Po koncu vojn je sledilo obdobje miru in stabilnosti na grških tleh, kar je vplivalo na izjemen gospodarski in kulturni razcvet grških polisov. Zatem je med Atenami in Šparto prišlo do boja za oblast nad drugimi polisi. Sledile so peloponeške vojne, ki so konec 5. stoletja pr. Kr./pr. n. š. izčrpale grške polise.
Aleksander Veliki
Grški polisi, oslabljeni po peloponeških vojnah, so postali lahek plen za Makedonijo – novo silo na severu. Kralj Filip II. Makedonski je sredi 4. stoletja pr. Kr./pr. n. š. osvojil grške polise. Njegov sin Aleksander Veliki je vodil vojaški pohod proti Perziji.
ZANIMIVO
Aleksandra je izobrazil grški filozof Aristotel.
Makedonska vojska je osvojila ozemlje vse do Inda in Makedonija je postala svetovni imperij, kar si lahko ogledaš na spodnjem zemljevidu. Ob koncu pohoda je Aleksander umrl (323 pr. Kr.). Njegovi poveljniki so si razdelili imperij in nastalo je več manjših držav.
Oglej si zemljevid in pojasni
• Katera območja je osvojila makedonska vojska?
ZANIMIVO
Po legendi je v kraju Gordij v Mali Aziji Aleksander razrešil vozel, ki ga je bilo nemogoče razvozlati, tako da ga je presekal. Od tod še danes izraz "presekati gordijski vozel"
1. Pojasni pojem polis.
2. Opiši prostor in posledice grške kolonizacije.
3. Primerjaj politično in vojaško ureditev Sparte in Aten.
4. Zakaj je bila atenska demokracija posebnost v antičnem svetu?
5. Zakaj so Grki zmagali v grško-perzijskih vojnah?
6. Pojasni pomen Aleksandra Velikega in njegove države.
• Okoli leta 800 pr. Kr./pr. n. š. se je na grškem ozemlju razvila množica samostojnih mestnih držav (polisov).
• Od sredine 8. do sredine 6. stoletja pr. Kr./pr. n. š. je potekala grška kolonizacija. Grki so se preseljevali iz matične Grčije na tuja ozemlja v Sredozemlju in ustanavljali kolonije.
• Za prevlado v grškem svetu sta se bojevala dva polisa, Šparta in Atene, ki sta imela različno politično in vojaško ureditev.
• V atenski demokraciji so imeli vsi atenski državljani volilno pravico in možnost sodelovanja v državnih zadevah.
• V grško-perzijskih vojnah so pogumni Grki dosegli zmago nad številčnejšo perzijsko vojsko.
• Pod vodstvom Aleksandra Velikega je Makedonija postala svetovni imperij