Podnebje in rastlinstvo
Kakšna sta vreme in podnebje?
Raznoliko površje, ki je posledica lege Slovenije na stiku Alp, Sredozemlja, Panonske nižine ter Dinarskega gorstva ima velik vpliv tudi na in . Zato imamo na majhnem območju različno podnebje. Vreme je zelo spremenljivo in nepredvidljivo. Spreminja se iz dneva v dan, celo iz ure v uro.
Raznoliko površje, ki je posledica lege Slovenije na stiku Alp, Sredozemlja, Panonske nižine ter Dinarskega gorstva ima velik vpliv tudi na vreme in podnebje.
Kaj vpliva na podnebje?
Na podnebje Slovenije vplivajo:
- geografska lega,
- nadmorska višina oziroma relief in
- oddaljenost od morja.
Največji vpliv na količino padavin v Sloveniji imajo Alpe in Dinarsko gorstvo. Tam je največ padavin, od tam se količina padavin zmanjšuje tako proti zahodu kot proti vzhodu. V zahodnih delih Alp pade na leto več kot 3500 mm, v Dinarskem gorstvu okoli 2000 mm, v osrednji Sloveniji od 1200 do 1600 mm, na skrajnem vzhodu pa manj kot 900 mm padavin na leto. Padavine so precej enakomerno razporejene čez celo leto.
Na podnebje Slovenije vplivajo geografska lega, nadmorska višina oziroma relief in oddaljenost od morja. Največji vpliv na količino padavin v Sloveniji imajo Alpe in Dinarsko gorstvo.
Največji vpliv na temperature v Sloveniji imata bližina morja in nadmorska višina. Najugodnejše temperature so v nižinah in pokrajinah, ki so odprte proti Jadranskemu morju. Temperaturne razlike med zimo in poletjem so povsod precej velike.
Največji vpliv na temperature v Sloveniji imata bližina morja in nadmorska višina.
Neverjetnice
Temperatura zraka je v mestih navadno višja od okolice. Tako je povprečna temperatura zraka v središču Ljubljane od 1 do 1,5 ˚C višja od temperature zraka v okolici mesta.
Katera so podnebja in kakšno je rastlinstvo?
V Sloveniji imamo tri tipe podnebja:
• zmerno sredozemsko,
• zmerno celinsko,
• gorsko.
Oznaka zmerno pomeni, da gre za omiljene tipe podnebja. Med posameznimi tipi tudi ni ostrih meja, ki bi jasno določale, do kod sega posamezno podnebje.
Statistična dejstva
Najnižja uradno izmerjena temperatura je -34,5 °C na Babnem polju, najvišja uradno izmerjena temperatura pa 40,8 °C v Cerkljah ob Krki.
ZMERNO CELINSKO PODNEBJE
OBMOČJE
Večji del Slovenije.
TEMPERATURE IN PADAVINE
Topla poletja, zmerno mrzle zime. Povprečne julijske temperature so malo pod 20 °C, januarske nekaj pod 0 °C. Velikih temperaturnih razlik med posameznimi kraji ni. Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu, največ jih je poleti.
RASTLINSTVO
Naravno rastlinstvo je gozd, ki je v preteklosti prekrival večino površja. Prevladovali so listnati gozdovi, danes pa mešani. Med listavci je najpogostejša bukev.
ZMERNO SREDOZEMSKO PODNEBJE
OBMOČJE
Zahodna in jugozahodna Slovenija.
TEMPERATURE IN PADAVINE
Poletja so vroča, zime so mile. Povprečna januarska temperatura je nad 0 °C in povprečna julijska nad 20 °C. Najvišje temperature zaradi blažilnega vpliva morja niso ob obali, ampak v Vipavski dolini. Najmanj padavin je ob obali (do 1000 mm), v notranjosti jih je več (do 1700 mm). Značilna je , ki je pogostejša in močnejša v hladni polovici leta.
RASTLINSTVO
Ob obali prevladujejo hrast graden, puhasti hrast in črni gaber.
GORSKO PODNEBJE
OBMOČJE
Alpske pokrajine, Pohorje in najvišji deli Dinarskega gorstva.
TEMPERATURE IN PADAVINE
Mrzle, dolge zime, kratka, hladna poletja z veliko dežja. Z naraščanjem nadmorske višine so temperature vse nižje. Povprečna januarska temperatura je manj kot –3 °C, julijska pa do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Velika količina padavin, od 1700 mm do 3200 mm in več.
RASTLINSTVO
Prilagojeno je podnebju in se spreminja z nadmorsko višino. Zaradi tega nastanejo značilni rastlinski višinski pasovi. Z nadmorsko višino se povečuje delež iglavcev, saj ti uspevajo tudi v slabših pogojih. Prevladuje smreka, ki se ji na višjih nadmorskih višinah pridruži macesen.
Statistična dejstva
Meteorološka postaja na Kredarici je z 2514 metri najvišja meteorološka postaja v Sloveniji.
Kakšno je bilo rastlinstvo nekoč …
Naravno rastlinstvo v Sloveniji je gozd, ki je nekoč skoraj v celoti prekrival današnjo Slovenijo. Gozdov ni bilo le nad zgornjo gozdno mejo, v močvirjih in ob morski obali. Prevladovali so listnati gozdovi; med listavci je bila najpogostejša bukev, med iglavci pa smreka, ki je poraščala predvsem Alpe.
Naravno rastlinstvo v Sloveniji je gozd. Gozdov ni bilo le nad zgornjo gozdno mejo, v močvirjih in ob morski obali. Prevladovali so listnati gozdovi.
Gozdne površine so se zaradi izsekavanja vse do druge polovice 19. stoletja hitro zmanjševale. Tako je bila leta 1875 le dobra tretjina današnje Slovenije pokrita z gozdovi. Po tem obdobju se je zaradi industrializacije in opuščanja kmetijstva v hribovju začel gozd spet širiti.
Gozdne površine so se zaradi izsekavanja vse do druge polovice 19. stoletja hitro zmanjševale. Tako je bila leta 1875 le dobra tretjina današnje Slovenije pokrita z gozdovi.
... in kakšno je danes?
Danes je naravno rastlinstvo ohranjeno le v težje dostopnih predelih v gorah in v gozdnih rezervatih. Krčenje in spreminjanje gozdov se je začelo z naselitvijo človeka, tako da je danes skoraj toliko iglavcev kot listavcev. Človek je namreč na izkrčenih površinah sadil predvsem smreko, ki hitro raste in je gospodarsko bolj zanimiva. Danes prekrivajo gozdovi več kot 60 % površine in so povečini dobro ohranjeni, saj z njimi skrbno gospodarimo. Večji delež gozdov imata v Evropi samo Švedska in Finska.
Danes je naravno rastlinstvo ohranjeno le v težje dostopnih predelih v gorah in v gozdnih rezervatih. Danes prekrivajo gozdovi več kot 60 % površine in so povečini dobro ohranjeni.
Gozd proizvaja kisik, ščiti tla pred erozijo in plazovi, zadržuje vodo, vpliva na podnebje, je vir obnovljive energije in surovin ter življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst.
Katere živali živijo pri nas?
Slovenija ima bogat živalski svet. Živali so se tako kot rastline prilagodile razmeram v posameznih pokrajinah. Po vsej Sloveniji živijo srne, divji prašiči, jazbeci, lisice, kune belice, med pticami pa kanje in kukavice ter mnoge druge vrste. Nekatere pokrajine imajo še svoje tipične predstavnike. Tipični prebivalci Dinarskega gorstva so rjavi medved, volk in ris, v Alpah pa živijo gamsi, svizci in kozorogi. V Sloveniji živi veliko živalskih , med njimi tudi človeška ribica. Mnoge živalske vrste so tako kot drugje po svetu ogrožene.
Slovenija ima bogat živalski svet. Nekatere pokrajine imajo še svoje tipične predstavnike. Tipični prebivalci Dinarskega gorstva so rjavi medved, volk in ris, v Alpah pa živijo gamsi, svizci in kozorogi.
Statistična dejstva
V Sloveniji živi več kot 850 živalskih endemitov, od teh jih več kot 300 živi v kraškem podzemlju. Pri nas raste tudi okoli 30 rastlinskih endemitov.
Kako se vpliv podnebnih sprememb kaže v Sloveniji?
Posledice podnebnih sprememb so opazne tudi v Sloveniji:
- povprečna temperatura zraka se je dvignila za okoli 2 °C,
- manj je padavin,
- vedno pogosteje se srečujemo s sušami in poplavami.
Napovedi kažejo, da bodo padavine močnejše in pogostejše, več bo tudi vročinskih valov in suš. Na posledice podnebnih sprememb se bodo morale prilagoditi tudi številne dejavnosti. Med njimi najprej kmetijstvo, turizem, energetika …
Posledice podnebnih sprememb so opazne tudi v Sloveniji. Povprečna temperatura zraka se je dvignila, manj je tudi padavin. Vedno pogosteje pa se srečujemo s sušami in poplavami, ki bodo v prihodnosti še pogostejše.
Preberi in pojasni
»Podnebne spremembe v Sloveniji so zaznane zlasti pri temperaturi zraka. V zadnjega pol stoletja se je Slovenija ogrela, zmanjšala se je višina snežne odeje, povečalo se je trajanje Sončevega obsevanja. Število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je močno povečalo. /…/ Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. /…/ Medtem ko se je globalna temperatura v obdobju 1961–2011 dvignila za približno 0,8 stopinje, je bil nad Slovenijo izmerjen dvig povprečne temperature za 1,7 °C. /…/ Število ekstremnih vremenskih dogodkov se tudi v Sloveniji povečuje.«
Vir: http://www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2/tudi-podnebje-v-sloveniji-se-spreminja, pridobljeno 5. 3. 2021
• Kako se bodo posledice podnebnih sprememb kazale v Sloveniji?
• Kako bodo posledice podnebnih sprememb vplivale na življenje ljudi?
• Kako lahko ti vplivaš na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov?
• Kako se nameravaš ti prilagoditi podnebnim spremembam?
