Izdelava komplementarnih 3D modelov (Assembly)
Izdelava komplementarnih 3D modelov (Assembly)
Učna metoda in oblika
Učitelj dijake razdeli v skupine. Vsak član skupine najprej individualno samostojno po navodilih (opisna navodila, različna navodila za posamezne komponente) pripravi sestav in konfiguracije.
Sestav
Sestav (Assembly) je v programu SolidWorks modul zase. Sestavi lahko vsebujejo modele (Part) – datoteke s končnico .sldprt ali druge sestave, ki se jim v tem primeru reče podsestavi. Podsestave je smiselno uporabljati pri sklopih posameznih elementov ali v primeru, ko se en sklop elementov premika glede na drug sklop in želimo sistema medsebojno ločiti. Obstaja tudi možnost modeliranja novega elementa znotraj sestava, ki je lahko shranjen kot del datoteke sestava. Vsak sestav je sestavljen iz najmanj dveh elementov, ki ju je potrebno medsebojno pravilno pozicionirati oziroma sestaviti. To storimo z orodji za dodajanje relacij med elementi, in sicer tako, da elementoma odvzamemo prostostne stopnje gibanja. To so translacija v smereh osi X, Y in Z ter rotacija okoli teh osi. Vsaka relacija lahko odvzame eno ali več prostostnih stopenj elementu. Končni cilj je izvesti tak sestav, da se bodo elementi v sestavu obnašali enako, kot se bodo v realnosti, ko bomo sestavili izdelek. Na ta način se bo lahko pravilno in uspešno simuliralo tudi gibanje, če je to namen sestava. Ko so elementi sestava primerno povezani, lahko preizkusimo, ali se sestav obnaša po naših pričakovanjih. Elemente sestava premaknemo tako, da nanje kliknemo in jih premaknemo.
Pomembno je razumeti, da sodobna CAD oprema ponuja različne funkcije in orodja za oblikovanje sestavov. Ustvarjanje sestava v CAD vključuje kombiniranje različnih delov in podsestavov, da bi oblikovali celoten strojni element.
Konfiguracije
Če modeliramo skupino sorodnih izdelkov, lahko to počnemo znotraj enega 3D modela ali sestava. Različna programska orodja ponujajo možnost ustvarjanja družine izdelkov, ki se medsebojno razlikujejo po dimenziji, številu gradnikov ali številu in različici elementov sestava. Te različice izdelkov imenujemo konfiguracije, nastavljamo pa jih lahko za model ali sestav.
Nove konfiguracije lahko dodajamo na dva načina. Poleg konfiguracij lahko ustvarimo tudi podkonfiguracije, ki so vezane na osnovno konfiguracijo. Na tak način še bolj razčlenimo različice izdelkov.
Učna metoda in oblika
Dijaki v svoji skupini analizirajo in ocenijo izdelane komplementarne 3D modele vseh dijakov. Ugotavljajo, zakaj so prisotne razlike in sklepajo o značilnostih pravilnega modela.
Analiza in ocena izdelanega komplementarnega 3D modela – Assembly (kriteriji)
Izdelani komplementarni 3D model se analizira in oceni na podlagi sledečih kriterijev:
- Ali so bila navodila pravilno razumljena?
- Ali so bila navodila upoštevana?
- Ali so se 3D orodja uporabila pravilno?
- Ali je celoten izdelek pravilno izdelan, tj, ali lahko opravlja svojo funkcijo?
- Ali je sestavljen model pripravljen pravilno?
- Ali je animacija pripravljena ustrezno?
- Ali je izdelan eksplozijski pogled sklopa?
- Ali so sestavni deli sklopa prikazani na različne načine?
Pogoste napake pri uporabi ukazov MATE pri izdelavi sestavov!
Ni določena soosnost, na ročici obarvano rdeče.
Izbira optimalne rešitve in izris končnega komplementarnega 3D modela
Po pregledu vseh modelov se izbere en primer, ki ima najmanj napak, po potrebi se ga ustrezno popravi in pripravi končen komplementaren 3D model. Pravilen komplementaren 3D model
Učna metoda in oblika
Dijaki v svoji skupini izberejo en komplementaren 3D model in ga predstavijo v razredu. Če je potrebno, ga ustrezno dopolnijo.