UP nastanejo z reakcijo nenasičenih dibazičnih kislin, kot sta ftalna ali maleinska kislina, z glikoli. 80 % se jih uporabi za kompozite FRP, v ploščah SMC ali testasti masi za oblikovanje BMC, kjer je UP zgoščen z MgO. Oblikujemo jih s prešanjem ali brizganjem v jeklenih orodjih in pri pritiskih do 100 barov, npr. za ohišja v elektrotehniki ali ohišja svetil. FRP z dolgimi vlakni se uporabljajo za elise vetrnic, jahte, fasadne elemente, bazene ... UP se zamrežijo s stirenom, kar je problem zaradi oddajanja le-tega v okolje.
Razvoj gre v smer smol z oddajanjem MAK < 20 ppm in samogasnih dodatkov z fosforjem, dušikom ali Al. V kompozitih je površina UV zaščitena s površinskim slojem (gelcoat). UV-utrjevanje uporabljamo za lake in tonerje laserskih tiskalnikov. Recikliranje duroplastov z mletjem je možno, ekonomsko upravičeno pa ne v vseh primerih. Rast UP je 6,5 % pri trgu 11,5 milijonov ton oz. 9,1 milijarde ameriških dolarjev. Izdelki bodo opisani pri kompozitih.
Epoksi smole EP
EP vsebujejo epoksidne skupine, večina temelji na reakciji epiklorohidrina z bisfenolom A. EP se uporablja za elektrotehniko in kompozite, predvsem z dražjimi aramidnimi in karbonskimi C-vlakni, npr. za športno področje, avto industrijo in letalstvo.
EP se zaradi kemijske stabilnosti in trdnosti uporabljajo v gradbeništvu, predvsem kot zalivne smole za obloge streh in tal, kot zalivne smole za sanacijo zidov, kot veziva za polimerni beton. Nekateri tipi se vežejo tudi na vlažno podlago. Živilski, kemijski obrati in skladišča imajo pogosto EP tlake. Elektroprevodni tipi omogočajo uporabo za rezervoarje za gorivo, tipi brez toksičnih aromatskih aminov pa tudi za živila. Nizkoviskozni tipi z mineralnimi polnili so idealne elektrozalivne smole. Znani so postopki vakuumskega zalivanja ali omakanja v kopelih do 80 m3 s čistimi smolami, ki zdržijo mnogo let. Za srednje in visoke napetosti imajo EP prednost pred PUR zalivnimi smolami. Za proizvodnjo elektrolaminatov se uporablja impregniranje s smolami brez emisije ali s talinskim postopkom, pri katerem so kot trdilo fenolne mase. Za podvodna dela so smole za utrjevanje v vodi. EP poraba narašča s 4,9 % pri trgu 6,3 milijarde ameriških dolarjev ali 3,4 milijonov ton, cena smole je 4 dolarje na kilogram.
Vinil ester VE
VE smole so smole za izboljšano trdnost in kemično odpornost, narejene z reakcijo epoksi smole z metakrilno kislino. Uporabljajo se za FRP rezervoarje za vodo in kemikalije, kanale v kemičnih obratih, v vojaških, vesoljskih ter avtomobilskih delih. Enostavne so za nanašanje z ročnim polaganjem, pršenjem, stiskanjem in prenosom smole. Rast VE je 5,1 % pri trgu 2 milijonov ton oz. 1,1 milijarde ameriških dolarjev.
Melaminske smole MF
Aminoplasti MF in UF so najbolj pomembni duroplasti v pohištveni industriji, uporabljajo se bodisi kot lepila bodisi kot površinski material. MF so kompromis med PF in UF in se uporabljajo za oslojevanje plošč za pohištveno industrijo in za lepila. MF se zaradi velike trdote in odpornosti na obrabo in praske, dobre kemijske stabilnosti in sposobnosti barvanja uporabljajo predvsem (48 %) za površinsko zaščito. Oddajanje formaldehida ni omembe vredno. Ekološka problematičnost feno- in aminoplastov se odpravlja z impregnacijami s talinami, zmanjševanjem formaldehida ter poskusi uvajanja biolepil, npr. lignina za lesna in livarska lepila. Rast MF je 4,15 % pri trgu 2 milijonov ton oz. 11,8 milijarde ameriških dolarjev.
Urea formaldehid UF
Urea smole so najcenejše in zaradi nizkega oddajanja formaldehida (limit 0,08 ppm) najustreznejše lepilo za iverne in vezane plošče. Zmanjševanje lepilne trdnosti in vodne odpornosti z zmanjševanjem deleža formaldehida je možno kompenzirati z modificiranjem z melaminom. Tako dobimo materiale z nizko emisijo formaldehida 0,046 ppm. Uporabljajo se tudi za okrasne laminate, papir, kalupe za pesek in tkanine, odporne so proti gubam. Rast UP je 3,9 % oz. 9,2 milijarde ameriških dolarjev pri ceni 0,9 dolarja na tono.
Fenolformaldehid PF
PF smole ali fenoplasti za oblikovanje dobimo z reakcijo fenola s formaldehidom. Kot bakelit so bili prva sintetična plastika. Izdelki so kolektorji v motorjih, laminati, biljardne krogle, laboratorijski pulti, premazi in lepila. PF so bili vodilni duroplasti, a so jih zaradi težav formaldehida izpodrinili aminoplasti, predvsem UF, čeprav imajo ti manjšo obstojnost in se lahko barvajo na svetlo. Zaradi negorljivosti in malo dimnih plinov ter visoke temperaturne obstojnosti so odlični za lepila za les in stekleno volno ter v obliki praškastih smol za obloge zavor in sklopk ter za brusna telesa. S steklom ojačen PF se uporablja za dele okrog vžiga, jermenice, črpalke, zavorne bate, tuljavnike, akumulatorje, fenolni laki pa v živilski industriji za notranjost konzerv in kalupov. Jedra v livarstvu se izdela s hladnim utrjevanjem.
Po izboljšavah je rast PF spet 3,5 % pri trgu 11,8 tisoč ton oz. 9 milijard ameriških dolarjev pri ceni 2,46 ameriškega dolarja na kilogram. Z MgO kot polnilom se izdeluje tudi ognjestalne opeke s sintranjem pri 1000 °C. Plošče iz tekstilnega flisa s 30 % praškaste fenolne mase se uporabljajo kot termična in zvočna izolacija v avtomobilih za motor, armaturne plošče, strop in pomivalne stroje. PF-pene so uporabne zaradi temperaturne obstojnosti kot plošče za gradbeništvo.
Akrilne smole AR
Premazi iz akrilnih smol so najpogostejši enokomponentni UV-odporni premazi s smolo v topilu ali v vodi. Izdelane so na osnovi (met)akrilne kisline ali akrilatov. Termoplastični akrili imajo visoko molekulsko maso in steklišče ter sposobnost tvorbe trdnega filma – laka. Uporabljajo se za zunanje premaze vseh vrst, črnila za plastične podlage in sitotisk, premaze za papir, les, kovine in navtiko. Iz AR z Al hidroksidom izdelujejo umetni marmor za fasade in pulte. Dvokomponentni sistemi za zamreženje z izocianatom imajo dodane hidroksi monomere. Rast AR je 5,2 % pri trgu 20,4 milijarde ameriških dolarjev.