Naravna tekstilna vlakna
Rastlinska vlakna
Rastlinska vlakna dobijo iz različnih rastlinskih delov. Pridobivajo jih iz različnih rastlin. Med najbolj poznanimi so bombaževec, lan, konoplja in bambus.
Rastlinska vlakna so večinoma zgrajena iz celuloze, podobno kot les. Imajo obliko cevi, po katerih se pretaka voda oziroma hranilne snovi.
Lastnosti rastlinskih vlaken so:
• dobro vpijajo znoj,
• so zelo trdna, trpežna in prenesejo veliko število pranj,
• niso prožna, izdelki se mečkajo, treba jih je likati,
• dobro odvajajo toploto od telesa, zato jih uporabljamo za izdelavo poletnih oblačil.
Rastlinska vlakna dobijo iz različnih rastlinskih delov. Pridobivajo jih iz različnih rastlin.
Lastnosti rastlinskih vlaken so:
• dobro vpijajo znoj,
• so zelo trdna in trpežna,
• niso prožna, izdelki se mečkajo,
• dobro odvajajo toploto od telesa.
Bombaž
Bombaž je najpomembnejše in najbolj razširjeno naravno rastlinsko vlakno. Vlakna dobijo iz plodov rastline bombaževec, ki raste v toplem in vlažnem podnebju.
Semena v plodovih bombaževca obkroža množica drobnih laskov. Ko plod dozori, se razpoči in mehki, beli bombaž lahko oberejo. Potem ločijo laske od semena, vlakna očistijo in nadalje obdelajo.
Bombaž je najpomembnejše in najbolj razširjeno naravno rastlinsko vlakno. Vlakna dobijo iz plodov rastline bombaževec.
Iz bombažnega blaga izdelujejo spodnje perilo, majice, pižame, brisače in posteljnino. Zaradi trdnosti vlaken iz bombaža izdelujejo tudi kavbojke, delovna oblačila in celo šotore.
ALI VEŠ?
V zadnjih letih je v porastu pridelava in predelava ekološkega bombaža. Takšno blago ne vsebuje nevarnih kemikalij, je zračno ter neškodljivo in primerno tudi za občutljivo kožo.
Lan
Lan je visoka, vitka rastlina, ki raste na hladnejših območjih v Evropi. Vlakna pridobivajo iz stebel. Postopek pridobivanja lanenih vlaken je dolgotrajen. Vlakna je treba namakati, sušiti, treti in otepati. Lan je cenjen zaradi leska, trpežnosti in naravne peščene barve.
Zaradi dobre vpojnosti lanena vlakna uporabljamo za kuhinjske krpe, prte in posteljnino. Ker koži dajejo hladen občutek, so zelo primerna za izdelavo poletnih oblačil.
ALI VEŠ?
V Sloveniji so v preteklosti lan pridelovali v Beli krajini. Danes ohranjajo pridelavo in predelavo lanu v turistične namene.
Živalska vlakna
Živalska vlakna nastanejo kot izrastki na koži živali − dlake, na primer ovac, koz, kamel in kuncev –, ali izločki gosenic, metuljev in pajkov. Živalska vlakna so zgrajena iz beljakovin.
Lastnosti živalskih vlaken:
• so manj trdna kot rastlinska, a bolj raztezna in prožna, zato se izdelki ne mečkajo ali pa se gube izravnajo, če jih obesimo,
• so zelo vpojna, barvati jih je mogoče v različne barvne tone,
• dobro zadržujejo toploto, zato so večinoma uporabna za izdelavo zimskih oblačil,
• oblačila se na suhem zraku naelektrijo.
Živalska vlakna nastanejo kot izrastki na koži živali − dlake, na primer ovac, koz, kamel in kuncev –, ali izločki gosenic, metuljev in pajkov.
Lastnosti živalskih vlaken:
• so manj trdna kot rastlinska,
• so zelo vpojna,
• dobro zadržujejo toploto,
• oblačila se na suhem zraku naelektrijo.
Volna
Volna je dlaka ovce ali jagnjeta. Iz kože raste vse leto, poleti je redkejša, krajša, pozimi pa gostejša in daljša. Volno dobimo s striženjem živih ovac. Za volno so značilne bela, rahlo rumenkasta, rjava ali črna barva.
Med skodranimi volnenimi vlakni se zadržuje zrak, ki se zaradi telesne toplote segreje, zato so volnena oblačila topla. Volnene izdelke večinoma uporabljamo za zimska oblačila (na primer plašče), za odeje, dekorativno blago in preproge.
Volna je dlaka ovce ali jagnjeta. Volno dobimo s striženjem živih ovac.
Volnene izdelke večinoma uporabljamo za zimska oblačila, odeje, dekorativno blago in preproge.
ALI VEŠ?
V Sloveniji zavržemo okoli 40 % nastrižene volne.
Svila
Svila je izloček gosenic metuljev sviloprejk. Ličinka ali gosenica metulja objeda murvine liste in se s svileno nitjo v dolžini od 3000 do 4000 m zaprede v kokon in zabubi. Ko se buba prelevi v odraslega metulja, ta pregrizne kokon in odleti. Svilene niti pridobijo tako, da kokone namakajo v vroči vodi. Tako uničijo bube, še preden jim uspejo pregrizniti kokon. Vroča voda tudi zmehča lepljivo snov med nitmi.
Svila je izloček gosenic metuljev sviloprejk. Ličinka ali gosenica metulja objeda murvine liste in se s svileno nitjo zaprede v kokon in zabubi. Svilene niti pridobijo tako, da kokone namakajo v vroči vodi.
Svila je edina tekstilna surovina, ki je že v naravi v obliki niti. Je tanka in trdna. Je manj prožna od volne, zato se bolj mečka. Prati jo je treba pazljivo. Odlikujejo jo belo-rumena barva, gladkost, šelesteč otip in značilen lesk. Svilo je mogoče obarvati v žive barvne tone.
Čeprav ohranja toploto, je najpriporočljivejša za izdelavo poletnih oblačil. Pogosto jo uporabljamo za svečana oblačila ter modne dodatke, kot so kravate, rute in šali.
Svila je edina tekstilna surovina, ki je že v naravi v obliki niti. Je tanka in trdna.
Pogosto jo uporabljamo za svečana oblačila ter modne dodatke, kot so kravate, rute in šali.
ALI VEŠ?
Gojenje sviloprejk za proizvodnjo svile se je začelo pred 5000 leti na Kitajskem.
Moram vedeti
Naravna vlakna so rastlinska in živalska. Rastlinska pridobivajo iz bombaževca, lanu, konoplje in nekaterih drugih rastlin. Živalska vlakna so izločki gosenic sviloprejk ali pa dlake ovac in drugih živali.
Ponovim
1. V čem se rastlinska vlakna razlikujejo od živalskih?
2. Razloži, zakaj volnena vlakna dobro zadržujejo telesno toploto.
3. Primerjaj pridobivanje volne in svile. Katero je bolj prijazno do živali?