Tekstil
Kaj je tekstil?
Tekstil je izraz, ki ga pogosto uporabljamo v vsakdanji rabi, največkrat ko mislimo na oblačila. Vendar je tekstil veliko več. Z njim se srečujemo vsak dan. Vanj se oblačimo, z njim opremljamo stanovanje, uporabljamo ga pri športu, v gradbeništvu, poljedelstvu, zdravstvu .... Pravzaprav je povsod okoli nas.
Strokovni izraz za vse našteto je tekstilije, med katere štejemo:
• tekstilne surovine, to so tekstilna vlakna,
• polizdelke, to so niti oziroma preje,
• izdelke, ki so izdelani iz blaga.
Tekstil predstavlja veliko več kot le oblačila. Vanj se oblačimo, z njim opremljamo stanovanje, uporabljamo ga pri športu, v gradbeništvu, poljedelstvu, zdravstvu ....
Strokovni izraz za vse našteto je tekstilije.
Tekstilna vlakna (tekstilne surovine)
Tekstilna vlakna so temeljna surovina, s predelavo katere dobimo tekstilne polizdelke in izdelke. Lastnosti vlaken pomembno vplivajo na lastnosti tekstilnih izdelkov, ki so iz njih narejeni.
ALI VEŠ?
Volneno vlakno lahko do 20000-krat prepognemo, preden se strga, bombaž 3200-krat, svilo pa 1800-krat.
Po izvoru ločimo:
• naravna vlakna, ki nastanejo v naravi in jih delimo na rastlinska in živalska,
• umetna vlakna, ki jih s posebnimi postopki izdela človek.
Rastlinska vlakna so sestavni deli rastlin, najdemo jih v listih, steblih, semenih in plodovih.
Živalska vlakna so kožni izrastki (dlake) in izločki živali.
Uporaba naravnih vlaken je povezana s stalno naselitvijo ljudi v mlajši kameni dobi. Najstarejše najdbe tekstilnih izdelkov izvirajo iz današnje Turčije. Stari so okrog 9000 let in izdelani iz lanu.
Po izvoru ločimo:
• naravna vlakna, ki nastanejo v naravi in jih delimo na rastlinska in živalska,
• umetna vlakna, ki jih s posebnimi postopki izdela človek.
Umetna vlakna so se pojavila v 20. stoletju. Njihovo odkritje je bilo povezano z razvojem v kemiji in fiziki. Ker jih naredijo v kemičnih tovarnah, jim rečemo tudi kemična vlakna. Poznamo dva načina pridobivanja umetnih vlaken:
• Umetna vlakna iz predelane naravne snovi izdelujejo iz naravnih snovi, na primer iz lesa (lesne celuloze). Naravno snov predelajo, da jo je mogoče oblikovati v vlakno.
• Umetna sintetična vlakna so večinoma pridobljena iz predelanih ostankov nafte ali zemeljskega plina.
Umetna vlakna naredijo v kemičnih tovarnah, zato jim rečemo tudi kemična vlakna. Poznamo dva načina pridobivanja umetnih vlaken:
• Umetna vlakna iz predelane naravne snovi.
• Umetna sintetična vlakna.
Raznolikost tekstilnih vlaken
Tekstilna vlakna se razlikujejo po:
• videzu; so različnega premera, dolžine, lahko so ravna ali kodrasta,
• lastnostih, kot so upogibljivost, trdnost, razteznost in prožnost. Vidne lastnosti opazujemo s prostim očesom, očem nevidne pa s povečevalnim steklom ali mikroskopom.
Najtanjše naravno vlakno je svila, sledi bombaž, najdebelejša pa je volna. Vlakna so običajno zelo dolga. Umetna vlakna pa so neskončno dolga. Vlakna svile in lanu so ravna, volnena pa kodrasta.
Tekstilna vlakna se razlikujejo po:
• videzu; so različnega premera, dolžine, lahko so ravna ali kodrasta,
• lastnostih, kot so upogibljivost, trdnost, razteznost in prožnost.
ALI VEŠ?
Bombažna vlakna merijo okrog 3 cm, volnena 15 cm, svilena pa kar 900 m ali več.
Moram vedeti
Med tekstilije uvrščamo tekstilne surovine (vlakna), polizdelke (niti oziroma preje) in izdelke (blago). Tekstilna vlakna so temeljna surovina za predelavo v tekstilne izdelke. Iz njih so narejene niti in blago za oblačila, opremo stanovanj, športno opremo ... Tekstilna vlakna se razlikujejo po videzu in lastnostih, kot so upogibljivost, trdnost, razteznost in prožnost. Ločimo naravna in umetna vlakna.
Ponovim
1. Kaj so tekstilije?
2. Po čem se ločijo naravna in umetna vlakna?
3. Po katerih lastnostih se razlikujejo tekstilna vlakna?