Enota za upor, ohm, se imenuje po nemškem fiziku Georgu Simonu Ohmu (1787–1854). Ohm je sklepal, da je tok odvisen od napetosti in električne prevodnosti snovi. Pri merjenju toka v žicah z različno debelino in dolžino je ugotovil, da je tok obratno sorazmeren z dolžino žice in premo sorazmeren s presekom žice. Na podlagi te ugotovitve je definiral upor žice in leta 1827 pokazal, da obstaja med uporom, napetostjo in tokom preprosta zveza, ki je danes znana kot Ohmov zakon.