Kovine v vsakdanjem življenju
Kovine v vsakdanjem življenju
Človek je kovine spoznal že zelo zgodaj. Uporabljal jih je za izdelavo orodja in orožja. Po odkritju in izdelavi izdelkov iz posamezne kovine so se imenovala tudi zgodovinska obdobja. Najprej so uporabljali baker in nastopila je bakrena doba (4200 let pr. n. št.). Ko so bakru dodali kositer, je nastal bron in nastopila je bronasta doba (1750 let pr. n. št.), ko so začeli iz temne kamnine limonita pridobivati železo, pa je nastopila železna doba (1500 let pr. n. št.).
Film o rudniku živega srebra Idrija Danes je tam muzej.
Kovine so kemični elementi. V periodnem sistemu elementov jih najdemo na levi strani in v osrednjem delu. Zaradi posebnih lastnosti so zelo uporabne na različnih področjih (gospodinjstvo, elektrotehnika in elektronika, strojništvo …).
Nekatere kovine so tudi biološko pomembni elementi, ki so potrebni v našem telesu. Npr. železo tvori rdeče krvničke v naši krvi, ki našim mišicam prinašajo kisik. Posledice pomanjkanja železa v telesu so slabokrvnost, utrujenost in splošno pomanjkanje energije. Magnezija je največ v kosteh. Pomaga spodbujati presnovne procese in sodeluje pri pretvorbi beljakovin. Dolgotrajna pomanjkljiva oskrba z magnezijem prek prehrane neposredno prispeva k nastanku osteoporoze. Natrij je nujno potreben za normalno delovanje celičnih funkcij in uravnavanje krvnega tlaka.
Nekatere kovine naše telo nujno potrebuje. Železo tvori rdeče krvničke, ki našim mišicam prinašajo kisik. Posledici pomanjkanja železa v telesu sta slabokrvnost in utrujenost. Magnezij spodbuja presnovne procese. Dolgotrajno pomanjkanje magnezija v telesu neposredno prispeva k nastanku osteoporoze. Natrij je nujno potreben za normalno delovanje celičnih funkcij in uravnavanje krvnega tlaka.
V našem organizmu pa je lahko pogosto preveč kovin. Pride lahko do zastrupitve s težkimi kovinami. So povsod v okolju kot posledica naravnih in človeških aktivnosti, npr. odlaganja odpadkov, uporabe gnojil, svinčenih cevi za pitno vodo, pesticidov ter taljenja rude. V organizem jih največkrat vnašamo s hrano in pijačo. Prevelika količina težkih kovin, arzena, aluminija, železa, niklja, svinca, živega srebra, bakra, mangana in organsko vezanega cinka, povzroča poškodbe celic in živčnega sistema.
V našem organizmu lahko pride do zastrupitve s težkimi kovinami. Te so povsod v okolju kot posledica naravnih in človeških aktivnosti, npr. odlaganja odpadkov, uporabe gnojil, svinčenih cevi za pitno vodo, pesticidov ter taljenja rude. V organizem jih največkrat vnašamo s hrano in pijačo. Prevelika količina težkih kovin, npr. arzena, aluminija, železa, niklja, svinca, živega srebra in drugih, povzroča poškodbe celic in živčnega sistema.