Tvorni in
trpni stavek
Razmišljamo in se pogovarjamo
Kaj veš o nastanku sveta in življenja na njem?
Kaj po tvojem mnenju lahko povzroči, da katera od rastlinskih ali živalskih vrst izumre?
Ali poznaš kakšno zgodbo o nastanku sveta? Povej jo.
Beremo in raziskujemo
SKLADIŠČE SEMEN ZA SODNI DAN
Verjetno ste že slišali za Noetovo barko. To je barka, ki jo je zgradil Noe, da bi pred vesoljnim potopom rešil sebe in svojo družino, na barki pa bi prostor našle tudi živali. Od vsake vrste dve, zato da bi se lahko kasneje razmnoževale. Noetova barka je zgodba iz Biblije.
Zgodba iz resničnega sveta pa pravi, da je nekje daleč na severu prav posebno skladišče. V kraju, ki je najbližji severnemu tečaju, to je Svalbard, so shranjena semena mnogih rastlin na Zemlji. Če bi se kdaj zgodila naravna katastrofa, bi si lahko pomagali z njimi. Podnebne spremembe namreč pomenijo veliko tveganje. Če se bo povprečna temperatura na Zemlji preveč dvignila, bodo številne rastline izumrle.
Zato je v arktičnem gorovju fundacija Crop Trust postavila posebno skladišče. V banki imajo shranjen delček svojega naravnega bogastva številne države, med njimi Brazilija, Mehika, Zimbabve, Azerbajdžan in celo najbolj zaprta država na svetu, Severna Koreja. Skladišče je zgrajeno tako, da bi prestalo kakršnokoli katastrofo. V njem je stalna zelo nizka temperatura, ki zagotavlja varno hrambo. Postavili so ga leta 2008, v njem pa najprej shranili riž. Kasneje so bili dodani še pšenica, soja, ječmen in koruza. V njem je 865 tisoč vzorcev semen, od tega okoli 160 tisoč vzorcev pšenice in 150 tisoč vzorcev riža.
(Prirejeno po: Časoris – moj prvi spletni časopis.)
1. V zvezek napiši strnjeno obnovo izhodiščnega besedila.
2. Razmisli, zakaj avtor članka na začetku omenja Noeta in njegovo barko.
3. Opiši videz zgradbe, ki je na fotografiji nad besedilom. Uporabi podatke iz besedila in s slike. V zvezku opiši ali skiciraj, kako si predstavljaš notranjost tega skladišča.
6. V kateri državi je Svalbard?
Na zemljevidu poišči države, omenjene v izhodiščnem besedilu.
Na spletu poišči še druge podatke o omenjeni banki semen.
7. Odgovori oz. izrazi svoje mnenje.
Ali misliš, da so izbrali primeren prostor za tovrstno skladišče?
Zakaj? Zakaj je pomembno hraniti semena žit, ki uspevajo na različnih delih sveta?
Kaj bi ti želel/-a shraniti v časovni kapsuli?
S katerimi predmeti bi prihodnjim generacijam predstavil/-a današnje življenje?
8. Razdelite se v manjše skupine in raziskujte. Poiščite podatke o tem, katerim rastlinskim in živalskim vrstam v našem okolju grozi izumrtje. Za mnenje vprašajte tudi učitelja/učiteljico biologije. Ugotovitve predstavite pred razredom.
Vršilec dejanja
V nekaterih povedih je vršilec dejanja izražen (npr. Ljudje shranjujejo semena v skladiščih.), v drugih pa ne (npr. Semena se shranjujejo v skladiščih.).
Okno se je razbilo. Kdo je vršilec dejanja?
V tem primeru ni izražen. Povedi brez vršilca dejanja navadno tvorimo, kadar ga ne poznamo, kadar ni pomemben ali kadar ga ne želimo razkriti.
Tvorni in trpni stavek
Stavki, v katerih vršilca dejanja izrazimo z osebkom (npr. Noe je zgradil barko.) ali ga prepoznamo iz povedka (npr. Svojo družino je želel rešiti pred vesoljnim potopom. → je želel = on/Noe), so tvorni oz. aktivni stavki.
Stavke, v katerih vršilec dejanja ni izražen (npr. V skladišču blizu severnega tečaja se shranjujejo semena številnih rastlin.), imenujemo trpni oz. pasivni stavki. Takšne stavke tvorimo takrat, kadar vršilca dejanja ne poznamo, ga ne želimo razkriti, je splošno znan oz. se nam zdi najpomembnejši rezultat dejanja.
Sestava povedka
V trpnih povedih je povedek sestavljen iz glagola biti in deležnika na -n ali -t (npr. V Sloveniji je bila izmerjena najvišja temperatura.) ali iz glagola, ki mu dodamo se (npr. Hiše se podirajo.).
Katera poved je tvorna, katera pa trpna? Utemelji.
Poved a je trpna, saj vršilec ni znan.
Poved b je tvorna, saj je vršilec znan.
16. Povedi pretvori, kot kaže primer. Povedi napiši v zvezek.
Kralja je ubil njegov sin. → Kralj je bil ubit.
a) Harald I. je pokristjanil Dansko.
b) Arheologi so prekopali velik del otoka in odkrili zaklad.
c) Tehnologijo Bluetooth vgrajujejo v mnoge naprave.
a) Danska je bila pokristjanjena.
b) Velik del otoka je bil prekopan. Zaklad je bil odkrit.
c) Tehnologija Bluetooth je vgrajena v mnoge naprave.
18. Trpne povedi pretvori v tvorne, kot kaže primer. Povedi napiši v zvezek.
Kralj Harald I. je bil ubit. → Kralja Haralda I. so ubili.
a) Po vikinškem kralju je poimenovana tehnologija Bluetooth.
b) Tehnologija Bluetooth se uporablja za prenos podatkov.
c) Otok se veliko prekopava.
a) Tehnologijo Bluetooth so poimenovali po vikinškem kralju.
b) Tehnologijo Bluetooth uporabljamo za prenos podatkov.
c) Otok veliko prekopavajo.
19. Na www.fran.si preveri, kako so v SSKJ2 navedeni deležniki na -n oz. -t, npr. zaprt ali zgrajen.
20. Razdelite se v dve skupini. V eni minuti na listke napišite čim več glagolov v nedoločniku. Vsak glagol napišite na svoj listek. Po eni minuti listke izročite drugi skupini.
Iz nedoločnikov tvorite deležnike na -n oz. -t. Ugotovite, iz katerih glagolov tega deležnika ni mogoče tvoriti. Če niste prepričani, lahko preverite na www.fran.si.
Razmisli o svojem znanju
Še enkrat se sprehodi po enoti Tvorni in trpni stavek in razmisli, kaj veš o tvornem in trpnem stavku.
V razredu se pogovorite, kaj ste se o tem učili pri tujem jeziku.