Franja Bojc Bidovec se je rodila 26. novembra 1913 v Nemški vasi pri Ribnici kot tretja od sedmih otrok. Po končani osnovni in meščanski šoli se je vpisala na gimnazijo v Ljubljani. Nekaj let je bivala v internatu, kasneje pa so jo izključili. Ker je bilo bivanje zunaj internata drago, si je del denarja morala prislužiti tudi sama; v prostem času je inštruirala otroke iz bogatih družin. Starši so želeli, da bi postala nuna, a Franja se je po končani maturi pri dvajsetih letih vpisala na študij medicine. Ker v Ljubljani pred drugo svetovno vojno ni bilo popolne medicinske fakultete, je študij nadaljevala v Beogradu, nato pa še v Zagrebu, kjer je leta 1939 tudi diplomirala.

Svojo prvo zaposlitev je sprejela v Bohinjski Bistrici, ob začetku druge svetovne vojne na Slovenskem pa se je z Gorenjske umaknila v Ribnico in tam odprla zasebno ordinacijo. Že julija 1941 je začela sodelovati v Osvobodilni fronti – iz Ljubljane je v Ribnico prenašala sanitetni material, ilegalni tisk in druga obvestila. Septembra 1943 je sledila nemška ofenziva na Ribnico in takrat se je Franja Bojc skupaj z ranjenci umaknila v bolnišnico na Travno goro, ki je bila prav tako kmalu napadena.

Nato se je pridružila partizanom na Primorskem in 2. januarja 1944 je bila dodeljena v novoustanovljeno bolnišnico v bližini Cerknega. Že kmalu po prihodu je postala upravnica bolnišnice in tako je morala skrbeti še za vodenje seznama bolnikov, odrejati nove naloge članom osebja, določati hišni red, strogo paziti na higieno, nabavljati sanitetni material, pošiljati poročila o številčnem stanju bolnikov, priskrbeti hrano in potrebno opremo ipd. Njena skrb je bil tudi načrt za umik ranjencev v primeru napada sovražnika. V strogo skriti bolnišnici je Franja Bojc Bidovec delovala vse do konca vojne 5. maja 1945.

Svoje delo je eno leto nadaljevala v vojaških bolnišnicah v Gorici, Trstu in Ljubljani. Takrat je začela opravljati specializacijo iz ginekologije in porodništva. Nato se je z možem in otrokoma preselila v Beograd, kjer je bila vodja operativnega in porodniškega oddelka na ginekološki kliniki.

Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1968 pa vse do upokojitve pet let kasneje vodila ginekološki oddelek Vojne bolnišnice. V jugoslovanskih in tujih strokovnih revijah je objavila več deset člankov, leta 1984 pa so izšli njeni spomini Ni neskončnih poti: pisma sinu.

Kot članica raznih organizacij in društev si je stalno prizadevala za ohranitev Partizanske bolnice Franja kot zgodovinskega spomenika. Prejela je številna vojaška in civilna odlikovanja in priznanja, imenovali so jo tudi za častno občanko Idrije in Ribnice.

Umrla je 26. novembra 1985 v Ljubljani.

Oglej si zanimiv posnetek o Partizanski bolnici Franja.

Franja Bojc Bidovec se je rodila 26. novembra 1913 v Nemški vasi pri Ribnici. Študij je nadaljevala v Beogradu, nato pa še v Zagrebu, kjer je leta 1939 tudi diplomirala. Nato se je pridružila partizanom na Primorskem. V strogo skriti bolnišnici je Franja Bojc Bidovec delovala vse do konca vojne 5. maja 1945.

Kadar objektivno poročamo o pomembnejših dogodkih iz življenja izbrane osebe, tvorimo življenjepis oz. biografijo. Dogodke v takšnem besedilu razvrstimo v pravilnem zaporedju, in sicer od rojstva do smrti oz. do sedanjega trenutka. V življenjepis ne vnašamo svojih občutkov ali mnenj, pač pa le preverljive podatke.

Kadar pišemo o lastnem življenju, nastane avtobiografija.

V življenjepisu so glagoli v pretekliku, pogosto se uporabljajo prislovna določila kraja in časa.

Uradnim dopisom (npr. prijavnici, prošnji) pogosto priložimo svoj uradni življenjepis, za katerega veljajo enaka pravila kot za običajni življenjepis. V njem navedemo najpomembnejše podatke in dogodke svojega življenja: o rojstvu, družini, šolanju, dosežkih, zaposlitvi in prostem času. Poudarimo tiste podatke, ki so zanimivi za naslovnika.