Maša je moja mlajša sestrica, stara devet let in pol. Je drobcena, s 128 centimetri in 22 kilogrami jo zlahka dvignem in nosim naokoli. Ima dolge rjave lase, navadno spete v kito ali čop. Ima rjave oči posebne mandljaste oblike, majhen nosek in usta, vedno raztegnjena v širok nasmeh. Rada se oblači v majice roza barve, ne mara pa kril, ampak hoče nositi kavbojke tako kot jaz.

Ker si deliva sobo, me prav vsako jutro prijazno pozdravi in mi pove, da me ima rada. Obiskuje posebni program vzgoje in izobraževanja v Centru Janeza Levca Ljubljana. Zelo rada riše in pleše. Dvakrat na teden hodi na plesne vaje. Tja jo navadno vozi očka, čeprav ima do Centra le pet minut hoje. Med vadbo jo očka čaka pred steklenimi vrati, zato vidi, da Maša v plesu uživa. Ravno zdaj se pripravlja na nastop na dobrodelni prireditvi Down up, ki bo naslednji teden v Kinu Šiška v Ljubljani. Komaj čakam, da jo vidim na odru!

Skoraj vsak konec tedna iz našega ljubljanskega blokovskega naselja pobegnemo k babici in dedku na deželo. Tam je velika hiša in Maša se lahko igra z labradorcem Lordom. Rada ima vse živali, a tega psa obožuje. Babica ji vedno pripravi njene najljubše jedi, palačinke ali mlečni riž.

Maša je krasna deklica, sem pa pogosto prizadet, ker jo ljudje na ulici čudno gledajo. Rad bi, da bi jo tudi drugi sprejeli le kot prijazno punčko, čeprav ima po uradnih razlagah en kromosom več kot jaz.

Miha Novak, 9. b

Oglej si zanimiv posnetek o svetovnem dnevu Downovega sindroma.

Besedilo, v katerem opišemo zunanjost osebe (postavo, lase, oči, telesne posebnosti, oblačila) in njen način življenja (poklic, družino, prosti čas, domači kraj, najljubšo jed in pijačo), je opis osebe. V takšnem opisu uporabljamo veliko lastnostnih pridevnikov in glagole v sedanjiku (najpogostejša glagola sta biti in imeti).

Kadar navajamo samo dejstva in preverljive podatke o zunanjosti posameznika ter o njegovem življenjskem slogu, je to objektivni opis osebe. Kadar pa dodamo še svoje doživljanje in vrednotenje tega človeka, gre za subjektivni opis osebe (t. i. oris).

Besedilo, v katerem izražamo svoje mnenje o vedênju posameznika, je oznaka osebe. V takšnem besedilu je veliko vrednotenjskih pridevnikov (npr. družaben, prijazen, dobrovoljen).

Oznake oseb pogosto služijo kot pomoč posameznikom pri izbiri dejavnosti, šole, službe ipd. Kot izvedenska mnenja jih uporabljajo tudi na sodnih obravnavah.

Andrej Hauptman, selektor državne kolesarske reprezentance:
Poznavanje lastnega telesa, ki ga je Roglič pridobil v skokih, je njegov velik adut pri ključnih odločitvah.

Dr. Radoje Milić, Fakulteta za šport:
Roglič ima karakteristike za dobrega kolesarja na zahtevnih razgibanih enodnevnih dirkah, saj z rezultati močno odstopa od povprečja konkurence. Tudi njegovo srce je sposobno nadčloveških naporov.
V minuti lahko prečrpa 31,8 litra krvi in že z enim utripom po žilah požene več kot 163 mililitrov, kar je tudi za vrhunske športnike precej nad povprečjem.

Bogdan Fink, direktor kolesarskega kluba:
Primoževa glavna odlika je, da se iz vsake napake nekaj nauči in je nikoli več ne ponovi.

„Uau! In kdaj mi boš predstavila svojega bajnega Vida?” je vprašala Špela in jo zvito opazovala.
Le nekaj sošolk je že imelo fante, kakega tipčka iz sosednjega razreda. Otročke, kakršni so bile same. Zato si je Suzi izmislila Vida. Zamislila si ga je takole:
– dolgi, svetli lasje,
– oči, zelene kot dno steklenice, obrnjeno proti soncu,
– zagorel,
– beli zobje,
– visok,
– študent drugega letnika filozofije,
– atlet,
– fantastično igra klavir in sintesajzer v nekem bendu in pozna vse pomembne ljudi,
– božansko se poljublja,
– dalj ne gre, ker jo spoštuje.