Poved in stavek
Razmišljamo in se pogovarjamo
Na kaj pomisliš ob besedi bonbon in na kaj ob besedi bonton?
Kaj meniš o lepem vedênju? Kaj se tebi zdi pomembno?
Kakšen bi bil po tvojem mnenju svet, v katerem se ne bi ozirali na druge?
Beremo in raziskujemo
BONTON NAŠ VSAKDANJI
Učenje o lepem vedenju je kot vožnja s kolesom. Na začetku včasih pademo, si opraskamo kolena, pozneje pa pogumno sedemo na kolo. Starši nam že od malega vtepajo v glavo, da ne smemo jesti z rokami in da ne smemo kazati s prstom. Lepo vedenje ali bonton je v resnici nekakšen bonbon. Če ga poznamo, se v družbi bolje počutimo, življenje postane lažje in slajše.
Kako pripravimo mizo?
Priprava mize ima svoja pravila in treba jih je upoštevati. Na pogrnjeno mizo spadajo platneni ali papirnati prtički, ki morajo biti barvno usklajeni z namiznim prtom. Prtička med jedjo ne zatikamo za pas ali ovratnik, ampak si ga položimo na kolena. En vogal naj bo obrnjen navzgor, da si lahko obrišemo usta. Če med obrokom mizo zapustimo, prtiček odložimo na levo stran krožnika. Ne odlagamo ga na stol.
Kako postavimo in kako uporabljamo pribor?
Pribor naj bo postavljen tako, da ga jemljemo po vrsti z zunanje strani in od zgoraj navzdol. Pribor, ki ga uporabljamo z levo roko, naj bo na levi strani krožnika, pribor, ki ga uporabljamo z desno roko, pa na desni. Poleg žličke za sladico so včasih tudi vilice, s katerimi si pomagamo naložiti sladico na žličko. Sladico vedno jemo z žličko. Pribor za sladico položimo nad krožnik, tako da je žlička obrnjena na levo stran, vilice pa na desno. Ko uporabljamo pribor, se s komolci in zapestji ne dotikamo mize. Jedilni pribor držimo med palcem, kazalcem in sredincem, na zgornjih dveh tretjinah držala. Noža ne oblizujemo, prav tako nanj ne nalagamo hrane in ga ne nosimo v usta. Ne sklanjamo se nad krožnik, da bi si skrajšali pot hrane od krožnika do ust. Če prekinemo uživanje hrane, jedilni pribor položimo na krožnik, vendar noža in vilic ne prekrižamo, ampak odložimo vzporedno na krožnik, tako da kažejo v smeri urnega kazalca dvajset čez peto.
Kdaj začnemo jesti in kako jemo?
Neolikano je, če začnemo jesti, preden je vsem pri mizi postreženo. Počakamo, da začne jesti gostitelj, šele nato začnemo tudi mi. Če dobite na krožnik neko jed, ki je ne poznate, in ne veste, kako jo jesti, je najbolje, da vprašate gostitelja ali počakate, da začne jesti kdo drug. Kadar ste v dvomih, opazujte in posnemajte ostale goste pri mizi.
1. Pogovorite se.
Katera pravila je treba upoštevati pri pripravi mize?
Oglej si zgornji fotografiji in opiši, kako pripravimo pogrinjek.
Katera od navedenih pravil lepega vedenja za mizo upoštevaš?
Ali si iz besedila izvedel/-a kaj novega? Kaj?
Upoštevati je treba pravilno postavitev pribora.
Pogrinjek je sestavljen iz krožnikov, jedilnega pribora, prtička in kozarcev. Prtički naj bodo barvno usklajeni z namiznim prtom. Pribor naj bo postavljen tako, da ga jemljemo po vrsti z zunanje strani in od zgoraj navzdol. Pribor, ki ga uporabljamo z levo roko, je na levi strani krožnika, pribor, ki ga uporabljamo z desno roko, pa na desni strani. Pribor za sladico položimo nad krožnik.
2. Kako so navedene besede povezane z bontonom? Pomene besed, ki jih ne poznaš, preveri na spletni strani www.franček.si.
olika, omika, manira – sopomenke za lepo vedenje
kultura – eden od pomenov te besede se nanaša na vedenje; imeti zelo visoko kulturo, to pomeni, da se oseba drži splošno veljavnih pravil pri vedenju
vljudnost – lastnost vljudnega človeka
uglajenost – lastnost človeka, ki se vede v skladu z družabnimi pravili, ne povzroča zapletov, napetosti
3. Razloži, kaj pomenita besedni zvezi iz izhodiščnega besedila.
a) vtepati komu kaj v glavo
b) parati komu živce
a) z vztrajnim ponavljanjem koga kaj naučiti
b) povzročati komu občutek neugodja
4. Razdelite se v skupine. Vsaka naj pripravi vprašanja za anketo o bontonu, npr. v gledališču, na obisku, v šoli. Skupine naj druga drugi zastavijo pripravljena vprašanja in na koncu poročajo o ugotovitvah.
5. Preberi odlomka iz izhodiščnega besedila.
Cmokanje in srebanje ne spadata za mizo. Sta izraz nevljudnosti do drugih gostov. Še posebej srebanje marsikomu para živce.
Pribor naj bo postavljen tako, da ga jemljemo po vrsti z zunanje strani oz. od zgoraj navzdol. Pribor, ki ga uporabljamo z levo roko, naj bo na levi strani krožnika, pribor, ki ga uporabljamo z desno roko, pa na desni.
V razredu se pogovorite, kako določimo število povedi in stavkov.
Število povedi nam določajo končna ločila – pike. Število stavkov v povedi prepoznamo po tem, koliko glagolov v osebni glagolski obliki je v eni povedi.
6. Osebno glagolsko obliko dopolni s podatki, ki bodo odgovorili na vprašanja, in tvori poved.
Kako podčrtamo stavčne člene?
Poved in stavek
Poved, ki vsebuje samo en glagol v osebni obliki, imenujemo enostavčna poved (npr. Pred kosilom pripravimo mizo.).
Pogosto dva stavka ali več stavkov povežemo v eno poved (npr. Iz besedila izvemo, kako pripravimo mizo.). Povedi, ki vsebujejo več glagolov v osebni obliki, so večstavčne. Imenujemo jih tudi zložene povedi. Stavki v zloženi povedi so povezani z veznikom (npr. da, če, ki, kaj, kako).
15. Iz dveh enostavčnih povedi tvori smiselno dvostavčno poved. Uporabi ustrezni veznik: ki, ker, ko, če, zato, saj. Zapovrstje stavkov lahko tudi zamenjaš. Možnih je več rešitev. Povedi napiši v zvezek.
a) Kosilo je bilo zelo okusno. Gostje so pohvalili kuharja.
b) Sestra ni hotela jesti slanine. Je vegetarijanka.
c) Morda ne boš znal jesti rakov. Opazuj ostale pri mizi.
č) Poklicala bom prijateljico. Najprej bom naredila nalogo.
Npr.:
a) Kosilo je bilo zelo okusno, zato so gostje pohvalili kuharja. Gostje so pohvalili kuharja, ker/saj je bilo kosilo zelo okusno.
b) Sestra, ki je vegetarijanka, ni hotela jesti slanine. Sestra ni hotela jesti slanine, ker/saj je vegetarijanka.
c) Če ne boš znal jesti rakov, opazuj ostale pri mizi. Morda ne boš znal jesti rakov, zato opazuj ostale pri mizi.
č) Ko bom naredila nalogo, bom poklicala prijateljico. Poklicala bom prijateljico, ko bom naredila nalogo.