Umetnostno
in neumetnostno besedilo
Razmišljamo in se pogovarjamo
Ali poznaš katero zgodovinsko osebnost, ki je živela na gradu in zaznamovala Slovenijo?
Si že slišal/-a za Krištofa Lambergarja, Erazma Predjamskega, celjske grofe in Veroniko Deseniško? Povej kaj o njih.
Ali je tudi kralj Matjaž zgodovinska osebnost? Kaj veš o njem?
Beremo in raziskujemo
Matija Korvin (1440–1490) je bil ogrsko-hrvaški kralj. Bil je prvi, ki je zaustavil ozemeljsko širjenje osmanske države in Turkom odvzel del severne Bosne. V vojni s Habsburžani (1479–1489) je zasedel velik del slovenskih dežel; takrat so tudi prenehali osmanski vpadi na slovensko ozemlje. Njegov dvor je bil središče delovanja humanistov. Spomin nanj je pri Slovencih ohranjen v pesmih in pripovedkah o kralju Matjažu.
KRALJ MATJAŽ V PRIČAKOVANJU NOVIH GRADOV
ČRNA NA KOROŠKEM – Zadnji januarski konec tedna bodo ob vznožju gore Pece graditelji iz vse Slovenije iz snega, ledu in šibja postavili nove snežne skulpture v čast kralju Matjažu in njegovi izvoljenki Alenčici. Prireditev bo trajala tri dni. Začela se bo v petek, 27. januarja, z nočnim slalomom na črnjanskem smučišču, nadaljevala v soboto z gradnjo snežnih skulptur in končala v nedeljo s programom za najmlajše. Prireditev bo letos potekala že petindvajsetič, zato bodo ob običajnih nagradah podelili nekaj dodatnih, med njimi nagrado za najizvirnejše kostume, povezane s kraljem Matjažem. Organizatorji prireditve obiskovalcem svetujejo, naj avtomobile parkirajo v Črni in se na prizorišče prireditve odpeljejo s kombiji, graditeljem pa, naj se čim prej prijavijo. Največ ekip je na prireditvi sodelovalo pred desetimi leti, kar 109. V četrt stoletja, kolikor dolgo že gradijo iz umetnega snega, je v Podpeci nastalo okoli 1300 snežnih skulptur. (M. K.)
SLOVENSKA LJUDSKA:
KRALJ MATJAŽ
Kralj Matjaž je bil dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega denarja sploh niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsak dan rajali in v svetle kozarce natakali rujno vince.
Bil je kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list. Izbralo si ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju in v starem Krnskem gradu je imel svoj prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak revež si je lahko izprosil milosti in pravice.
Ker pa je bil kralj bogat vladar, so mu drugi kralji zavidali. Nekoč je iz onega kraja, kjer sonce zahaja, prišlo toliko sovražnikov nad Matjaža kot gosenic na repišče. V krvavem boju so pokončali njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga je na begu sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala v Rečicah, do katerih je pobegnil, in ga skrila pred sovražnikom. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal slovenskemu rodu.
Izvoljenim se večkrat posreči, da pridejo do njega. Pri Rečicah je bil kovač in ta je na gori iskal glogov ročnik za kladivo, pa je našel votlino, skozi katero je v hipu prišel v prečudovit svet. Kralja Matjaža je videl pri okrogli kamniti mizi sedeti in dremati. Na mizi je ležala debela mošnja zlatov. Kovač jo je vzel in je bil odslej bogat mož.
Zlasti na starega leta dan se ta votlina lahko vidi.
Slovarček
zlat – zlatnik
očak – prednik
rujen – dober
repišče – njiva, na kateri raste repa
glog – grm, nizko drevo
ročnik – ročaj
2. Kaj pomenijo besede iz 1. besedila? Če se o njih pri zgodovini še niste učili, preveri pomen v SSKJ.
ogrski
del avstroogrske monarhije/madžarski
osmanski
nanašajoč se na staro Turčijo/turški
humanist
človek, čigar nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka
4. Besedam, ki jih najdeš v 3. besedilu, določi sopomenke ali jih razloži.
rajati
veseliti se
dremati
biti v stanju med budnostjo in spanjem
prestol
sedež kot znamenje vladarske oblasti
mošnja
vrečki podobna priprava za nošenje denarja/ denarnica
5. Kaj pomenijo stalne besedne zveze iz 3. besedila? Preveriš lahko tudi v SSKJ.
- bili so zlati časi
- noč in dan so bila odprta grajska vrata
- bil je naše gore list
- iz onega kraja, kjer sonce zahaja
- prišlo je toliko sovražnikov nad Matjaža kot gosenic na repišče
- bili so zlati časi: dobri časi
- noč in dan so bila odprta grajska vrata: kadarkoli so ljudje lahko prišli v grad
- bil je naše gore list: bil je Slovenec
- iz onega kraja, kjer sonce zahaja: z zahoda
- prišlo je toliko sovražnikov nad Matjaža kot gosenic na repišče: zelo veliko, kot gosenic na njivi, kjer raste repa
7. V 3. besedilu sta omenjena Gosposvetsko polje in Krnski grad. Razišči, kako sta povezana s Slovenci.
9. 3. besedilo je pripovedka, ki vsebuje tudi čudežne oz. izmišljene podatke. Poišči dva.
odprla se je skala, brada mu bo devetkrat zrasla okoli mize
10. Kaj izveš o kralju Matjažu iz 2. besedila?
Da je bila njegova izvoljenka Alenčica.
Umetnostno in neumetnostno besedilo
Besedilo, ki vsebuje preverljive podatke in ima praktičen namen, imenujemo neumetnostno besedilo (npr. časopisni članek, vremenska napoved, vozni red).
Umetnostno (književno/literarno) besedilo pa ne vsebuje le preverljivih podatkov, saj stvarnost izraža na poseben način, npr. z bogato domišljijo, izpovedovanjem čustev in rabo pesniških sredstev oz. besed v prenesenem pomenu. Umetnostno besedilo (npr. pesem, roman, komedija) nima praktičnega namena; namenjeno je estetskemu doživljanju bralca.
Pojasni svojo izbiro.
1. besedilo je neumetnostno, saj vsebuje preverljive podatke in ima praktičen namen.
2. besedilo je neumetnostno, saj vsebuje preverljive podatke in ima praktičen namen.
3. besedilo je umetnostno, saj nima praktičnega namena, namenjeno je estetskemu doživljanju bralca.
14. Preberi besedila.
Naštej nekaj področij umetnosti.
Glasbena umetnost, likovna umetnost, besedna umetnost ...
15. Kaj meniš, ali lahko iz vrste publikacije sklepamo, katera besedila bodo v njej: umetnostna ali neumetnostna? Pomen besede publikacija lahko preveriš na www.fran.si.
Po navadi lahko sklepamo že iz vrste publikacije, npr. roman je vedno umetnostno besedilo, v dnevnem časopisu pa so po navadi neumetnostna besedila.
Če bi napisal navodilo za pripravo čudežnega napoja, ki bi prebudil kralja Matjaža – ali bi bilo to umetnostno ali neumetnostno besedilo?
Umetnostno, ker nima preverljivih podatkov. Tak napoj v resničnosti ni možen, zato tudi ni praktičnega namena. Tako besedilo je plod naše domišljije.
18. Razmisli, ali je umetnostna besedila glede na to, da nimajo praktičnega namena, vredno brati.
Zakaj jih bereš ti? Opredeli se glede branja umetnostnih besedil.
a) Uživam v branju umetnostnih besedil.
b) Preberem umetnostna besedila, ki jih moram.
Če si izbral/-a prvo možnost, razmisli, zakaj morda nekateri ne berejo radi umetnostnih besedil in kako bi jih prepričal/-a, da bi jih brali pogosteje.
Če si izbral/-a drugo možnost, pojasni, zakaj nerad/-a bereš umetnostna besedila.
19. V razredu se razdelite v štiri skupine. Po dve skupini naj odigrata soočenji.
Prvi dve skupini naj pripravita čim več razlogov za branje umetnostnih besedil, drugi dve skupini pa čim več razlogov proti. Vsaka skupina naj predstavi svoja mnenja in skuša drugo skupino prepričati za branje oz. proti branju.
Po soočenjih ovrednotite, katera skupina je bila najprepričljivejša in zakaj.
Tvorimo besedilo
20. Napiši krajše umetnostno ali neumetnostno besedilo o najljubšem letnem času. Besedilo ustrezno naslovi in mu določi vrsto (umetnostno oz. neumetnostno besedilo).
Besedilo preberi sošolcu/sošolki, ki naj presodi, katere vrste besedilo si tvoril/-a.
S sošolcem/sošolko se pogovorita še o tem, kako bi bilo treba umetnostno oz. neumetnostno besedilo spremeniti, da bi nastalo besedilo nasprotne vrste.
21. Pripravi anketo z vsaj šestimi vprašanji, s katerimi boš preveril/-a, kaj sošolci pogosteje, lažje oz. raje berejo (umetnostna ali neumetnostna besedila) in kako razumejo besedila (umetnostna in različna neumetnostna, npr. navodilo za uporabo, drobni tisk v pogodbah, e-sporočila, vozni red).
Odgovore prikaži z diagrami (lahko na plakatu ali e-prosojnicah).
22. V (šolski) knjižnici poišči besedilo o eni od zgodovinskih oseb: Krištofu Lambergarju, Erazmu Predjamskem, celjskih grofih ali Veroniki Deseniški.
Besedilo o izbrani osebi obnovi v zvezek in dopiši, ali si obnovil umetnostno ali neumetnostno besedilo. Najprej razmisli, ali bo tvoja obnova podrobna ali strnjena. Pazi, da bo besedilo izkazovalo vse značilnosti obnove, da bodo povedi povezane in pravopisno pravilne. Ne pozabi navesti virov.
Besedilo pokaži ali pošlji učitelju/učiteljici, da ti bo povedal/-a svoje mnenje oz. svetoval/-a, kako lahko besedilo izboljšaš.