ALOJZ IHAN:
KAKO SEM POSTAL

Zjutraj smo zakurili ognje in nekdo je
začel pripovedovati sanje pretekle noči.
Ko je končal, mu je sledil drugi in
tretji, zgodbe so bile čudovite in strme
sem jih poslušal, kmalu pa se prestrašen
spomnil, da bom prišel na vrsto tudi jaz
in ne bom mogel povedati ničesar, ker nisem
sanjal ničesar preteklo noč niti noč
pred njo, ker sploh še nikoli nisem sanjal
ničesar. Bil sem torej nesrečen, obupan,
in ko sem nazadnje tudi jaz prišel na vrsto,
iz strahu nisem hotel priznati sramote,
ampak sem začel kar nekaj pripovedovati,
govoril sem in govoril, skušal sem biti
prepričljiv in natančen, skušal sem
presenečati in vzbujati radovednost.
Govoril sem dolgo ... In ko sem končal,
so vsi zaploskali ter priznali, da mi
zavidajo noči, ker imam daleč najlepše
sanje. Tako sem postal pesnik.

Glagoli, ki izražajo dalj časa trajajoče ali ponavljajoče se dejanje, so nedovršni glagoli oz. nedovršniki (npr. kuriti, sedeti, pripovedovati, spominjati se). Po teh dejanjih se sprašujemo z vprašanjem Kaj kdo dela/počne?

Glagoli, s katerimi izražamo dejanje, ki se je izvršilo v kratkem času oz. v trenutku (npr. zakuriti, zaploskati), ali dokončano dejanje (npr. napisati), so dovršni glagoli oz. dovršniki. Po teh dejanjih se sprašujemo z vprašanjem Kaj kdo naredi/stori?

Ko glagole opredeljujemo kot dovršnike in nedovršnike, jim določamo t. i. glagolski vid.

Večina slovenskih glagolov ima svoj vidski par (npr. kuriti – zakuriti, spominjati se – spomniti se).

Nekateri vidski pari se razlikujejo v začetku besed (npr. pisati – napisati, kuhati – skuhati, spati – zaspati), drugi v sredini (npr. spomniti se – spominjati se, priti – prihajati), nekateri pa imajo popolnoma različne oblike (npr. delati – narediti).

Ob nekaterih besedah lahko rabimo le eno od oblik glagolskega vida:

• glagoloma začeti in nehati vedno sledi nedovršnik (npr. Začeli so snemati film.);
• izrazom medtem ko, dolgo, ves čas, trenutno sledi nedovršnik (npr. Medtem ko naše moštvo igra, mi navijamo.);
• za izrazi nenadoma, takoj, naenkrat uporabljamo dovršnik (npr. Nenadoma se je spomnil nanjo.).