Slovenski jezik
Razmišljamo in se pogovarjamo
Ali si že kdaj slišal/-a, da je kdo uporabil besede hosta, gošča, šuma, les?
Ali tudi ti uporabljaš katero od teh besed?
Kje oz. kdaj se uporabljajo te besede? Katera je knjižna sopomenka zanje?
V razredu se pogovorite, kako govorite doma ali z vrstniki. Ali je ta jezik enak kot jezik v knjigah, časopisih, radijskih in televizijskih poročilih?
Poslušamo in raziskujemo
O čem se govorci pogovarjajo? Ali razumeš vse, kar so povedali?
Prvi trije govorci se pogovarjajo o tem, katera pot je prava. Druge tri govorke se pogovarjajo o pripravi programa in kuhanju.
Ali vsi govorci prihajajo iz istega dela Slovenije? Po čem to sklepaš?
Ne. Po njihovem jeziku in besedah.
Ali veš, iz katerih dveh delov Slovenije prihajajo ti mladi?
Iz Koroške in iz Idrije.
6. Preberi eno od spodnjih besedil.
1
Ekstremni pilot Matevž Lenarčič, ki je s Pipistrelovim letalom Virus SW 914 na poti okrog sveta, je v četrtek ob osemnajstih po srednjeevropskem času uspešno pristal na Antarktiki. Ta zgodovinski trenutek pomeni prvi pristanek slovenskega letala na Antarktiki. Pilot Matevž Lenarčič je v izjavi za medije povedal, da je pristanek na Antarktiki gotovo eden od vrhuncev njegove poti. Uspešen pristanek mu je omogočilo relativno lepo vreme. Za ta podvig je pogumni pilot potreboval posebej prirejeno letalo, ki vzdrži temperature tudi do 50 stopinj pod ničlo. Pred Lenarčičem je še kar nekaj izzivov. Na svoji poti bo šestkrat preletel ekvator, prečkal več kot 60 držav na sedmih celinah, 120 nacionalnih parkov, tri oceane in najvišji vrh Mount Everest.
2
Dokumentarni film Najgloblji Zemljan v kopalkah režiserke Haidy Kancler govori o Juretu Daiću, prvem Slovencu, ki se je z enim vdihom le s pomočjo kamna in zgolj v kopalkah potopil 111 metrov globoko in s tem podrl prejšnji rekord 107 metrov, ki je bil v lasti Avstrijca. Ob prvem poskusu naskakovanja rekorda je sicer zaradi zapletene vrvi dosegel le 94 metrov od načrtovanih 111, naslednji dan pa mu je rekord le uspelo podreti.
O tem, kar si prebral/-a, pripoveduj sošolcu/sošolki. Nato v zvezek napiši kratko obnovo prebranega besedila. Sošolec/Sošolka naj prebere tvojo obnovo.
Ali se jezik, ki sta ga uporabljala pri pripovedovanju, razlikuje od jezika v napisani obnovi? V čem? V razredu se pogovorite o jezikovnih razlikah med govorjenim in zapisanim besedilom.
Knjižni in neknjižni jezik
Knjižni jezik ima dve različici: knjižni zborni in knjižni pogovorni jezik. Knjižni zborni jezik ima natančno predpisana pravila. Napisana so v slovnicah, slovarjih, pravopisnih in drugih jezikovnih priročnikih. S knjižnim zbornim jezikom se srečamo že v otroštvu, npr. ob poslušanju in branju pravljic, sistematično pa se ga učimo v šoli. Uporablja se ga skoraj vedno v časopisih, revijah, knjigah, učbenikih ter v nekaterih televizijskih in radijskih oddajah. Zaželen je tudi v javnem nastopanju, predvsem kadar se na nastop pripravimo. Malo manj strogo predpisana pravila ima knjižni pogovorni jezik. Uporabljamo ga, kadar govorimo pred publiko brez vnaprejšnje priprave, npr. pri pouku, na sestankih, v pogovornih oddajah na televiziji in radiu. V knjižnem pogovornem jeziku lahko opazimo tudi nekatere jezikovne značilnosti, ki se od pokrajine do pokrajine razlikujejo. Knjižni jezik se uporablja na celotnem slovenskem ozemlju, zato ima za Slovence tudi združevalno vlogo.
Tudi neknjižni jezik ima dve različici: pokrajinski pogovorni jezik in narečje. V neknjižnem jeziku se po navadi pogovarjamo v domačem okolju, npr. z družinskimi člani, s sokrajani, z vrstniki. Neknjižne oblike slovenščine so največkrat odvisne od starosti govorca in se močno razlikujejo od kraja do kraja. V nekaterih večjih mestih se uporablja pokrajinski pogovorni jezik, v manjših krajih pa ljudje govorijo v narečju.
8. Preberi sporočila in odgovori na vprašanja.
Kaj je namen 1. sporočila?
Sporočiti učitelju/učiteljici, da bo učenka po gledališki predstavi ostala v Ljubljani, kjer jo bo pred gledališčem počakala babica.
Kaj je namen 2. sporočila?
Obvestiti uporabnika o načinu posredovanja odgovora na prošnjo.
Kaj je namen 3. sporočila?
Obvestiti, da pride domov pozno.
9. Na spletu si oglej oddajo, v kateri nastopajo mladi, npr. Infodrom, Firbcologi, Male sive celice. Kateri jezik uporabljajo: knjižni ali neknjižni? Ali je to ustrezno? Pojasni.
10. Prijaviti se želiš v oddajo, v kateri iščejo mlade talente. Najprej se boš moral/-a predstaviti žiriji. Pripravi se na predstavitev in jo odigraj pred razredom.
Učitelj/Učiteljica in sošolci naj povejo, ali si uporabil/-a ustrezno različico jezika.
12. Poimenuj stvari na fotografijah z besedami, ki jih uporabljate pri vas doma. Ali uporabljate knjižne izraze?
13. Ali poznaš kakšno slovensko pesem, ki se poje v narečju? Na spletu poišči njeno besedilo. V zvezek ga napiši v knjižnem jeziku.
15. Ali v vašem razredu vsi govorite v istem narečju? Pogovorite se.
S pomočjo učitelja/učiteljice opišite svoje narečje. Razmislite, kako se razlikuje od knjižnega jezika:
- ali določene glasove izgovarjate drugače,
- ali izgovorite vse dele besede,
- ali besede drugače sklanjate,
- ali uporabljate besede iz drugih jezikov.