Sklanjanje samostalnika
Razmišljamo in se pogovarjamo
Na kaj pomisliš ob besedi šola?
Ali veš, kako so se šolali včasih? Naštej nekaj razlik med šolo nekoč in danes.
Šolski sistemi po svetu se med seboj razlikujejo. Ali poznaš koga, ki hodi v šolo v kateri drugi državi? Predstavi kakšno zanimivost šole v tujini.
Dvakrat preberi izhodiščno besedilo. Med drugim branjem bodi pozoren/pozorna na dele, ki govorijo o bistvenih značilnostih šolskih sistemov v drugih državah.
Beremo in raziskujemo
ŠOLE SVETA
Zakaj ne bi za spremembo spregovorili o šoli? Veselo, a hkrati resno. O šoli, kot jo poznava ti in jaz, pa o taki, ki se dogaja doma, taki na prostem in seveda tudi taki, v katero učenci hodijo malodane skrivoma. Šola je pravzaprav neke vrste poskus, da v mlade glave natrpamo čim več uporabnega znanja, s katerim bodo šolarji kot odrasli strokovnjaki svet spreminjali na bolje. V nekaterih državah so šolska leta za vse obvezna, nekatera šolska obdobja si lahko privoščijo le najpremožnejši, za veliko ljudi je šola edini način za izboljšanje življenja. Skoraj vsi pa se strinjamo, da se v šolskih letih učimo tudi zaljubljati, izbirati pustolovščine, ohranjati prijateljstva in piliti samospoštovanje.
Podobnosti in razlike
Večina šol po svetu ima učilnice oz. določen prostor za učence. Učitelj stoji ali sedi tako, da ga vidijo vsi, na stenah pa visijo učni pripomočki, npr. tabla ali prostor, kamor zapisujejo skupno delo. V učilnici pouk poteka po urniku, snov je razdeljena po sklopih in učitelj ima glavno besedo. V nekaterih učilnicah je petdeset učencev, včasih pa jih ima cela šola le okoli dvajset. V nekaterih državah učenci nosijo uniforme. Nekatere učilnice imajo najsodobnejšo tehnologijo, v drugih so veseli, da jim ne pušča streha. Kljub razlikam je v večini držav osnovna šola obvezna, saj se ljudje zavedajo, da je šola zelo pomembna za prihodnost celotne družbe.
Avstralija
Šolsko leto se začne v poznem januarju in traja do srede decembra, sledijo poletne počitnice (ja, Avstralci božič praznujejo sredi poletnih počitnic). Šola se uradno začne z vrtcem, sledita osnovna šola od prvega do šestega razreda in srednja šola od sedmega do dvanajstega razreda. Šolo morajo otroci obiskovati vsaj enajst let, torej je obvezna tudi srednja šola.
Iran
Šolsko leto poteka od septembra do junija. Od petega do osemnajstega leta starosti se dečki šolajo ločeno od deklic; dekleta navadno poučujejo učiteljice, fante pa učitelji. Šele na univerzi moški in ženske študirajo skupaj. Verski pouk je obvezen. Številne iranske šole v odročnih krajih si pomagajo s potujočimi knjižnicami.
Kenija
V tej afriški državi je šolsko leto razdeljeno na trimestre, med njimi so enomesečne počitnice (aprila, avgusta in decembra). Šolski dan traja od osmih zjutraj do pol štirih popoldne. V javnih šolah so uniforme za šolarje obvezne. Številne šole poskrbijo za prehrano; zaradi slabih gospodarskih razmer veliko otrok svoja kosila prihrani in jih doma deli z družino. Na urniku se znajdejo povsem običajni predmeti, imajo pa tudi verouk.
Kitajska
Šolsko leto traja od septembra do sredine julija, poletne počitnice pa kitajski šolarji navadno preživijo v poletni šoli ali ob učenju za sprejemne izpite. Kitajska vlada vsem učencem priskrbi šolske uniforme. Šolski dan navadno traja od pol osmih zjutraj do petih popoldne, vmes imajo dve uri odmora za kosilo. Šolo morajo obiskovati devet let. Veliko poudarka pri snovi namenjajo kitajski enotnosti in zgodovini.
Japonska
Japonski šolarji šolsko leto začnejo aprila in ga končajo marca naslednje leto, vmes pa imajo poletne, zimske in spomladanske počitnice. Šolske uniforme so obvezne, prav tako morajo upoštevati vrsto strogih pravil glede pričesk, čevljev, nogavic, dolžine kril, ličil, modnih dodatkov, tetovaž, pirsingov, obnašanja in še česa. Poleg običajnih predmetov je na urniku tudi moralna vzgoja, ki vključuje učenje o zdravju in varnosti, primernem obnašanju, okoljski ozaveščenosti, samozavedanju ter samopodobi in disciplini.
Ruske vojaške šole za dekleta
Dekleta v uniformah, nekatera niso starejša od enajst let, razstavljajo in sestavljajo brzostrelke, streljajo s puškami ter se poleg matematike, ruščine, fizike, kemije, baleta in vezenja učijo še poveljevanja. Pravila oblačenja so zelo stroga, mini kril ni, uniforme so vojaške, edini dovoljeni okrasek so velike bele pentlje za tesno spete lase. Veliko deklet izhaja iz vojaških in policijskih družin, doma so le ob koncih tedna, mobilni telefoni so prepovedani (razen nekaj minut na dan, ko lahko pokličejo starše), spat pa morajo iti ob desetih zvečer. Tako je življenje v ženskih kadetskih internatih, ki v Rusiji še vedno privabljajo številne učenke.
Šolske uniforme
V nekaterih državah morajo učenci pri pouku nositi šolsko uniformo, praviloma v osnovnih in srednjih šolah. Zagovorniki šolskih uniform njihovo uporabo upravičujejo s tem, da se otroci premožnih staršev v uniformi ne razlikujejo od manj premožnih ali revnih sošolcev, da nošenje uniforme spodbuja odgovorno obnašanje in da uniforma krepi občutek pripadnosti. Nasprotniki pa pravijo, da šolske uniforme omejujejo svobodno izbiro vsakega posameznika in da so nepotreben ostanek preteklih dni. Dodajajo še, da je malo raziskav, ki bi obravnavale vpliv šolskih uniform na šolski uspeh in družabnost.
(Prirejeno po: PIL, november 2014, str. 41–43.)
Slovarček
trimester – trimesečje oz. obdobje treh mesecev
pirsing – prebadanje mehkih delov telesa in nameščanje nakita skoznje
okoljska ozaveščenost – odgovorno stališče posameznika do njegovega življenjskega okolja
samozavedanje – zavedanje samega sebe, svojih misli, želja, čustev, vrednot, potreb
kadetski internat – dijaški dom za kadete (bodoče vojake, policiste)
1. Odgovori na vprašanja.
Kaj je tema besedila?
Tema besedila so šole po svetu.
Kaj je v večini šol po svetu podobno?
Podobne so učilnice oz. določen prostor za učence in učitelje, kjer poteka pouk po urniku.
Kateri podatek iz besedila se ti zdi najzanimivejši?
Zaupaj ga svojemu sošolcu!
V čem se šole po svetu najbolj razlikujejo?
Najbolj se razlikujejo v uporabi uniform, v številu učencev, opremljenosti, trajanju šolskega leta, trajanju šolskega dne …
4. Nekateri mednaslovi v besedilu vključujejo samo ime države. S sošolcem/sošolko razmislita in predlagajta drugačne mednaslove. V razredu se pogovorite, kateri predlagani mednaslovi so najprimernejši in zakaj.
5. Organizirajte okroglo mizo, na kateri boste predstavili in zagovarjali razloge za nošenje šolskih uniform in razloge proti. Najprej se pogovorite, kako boste okroglo mizo organizirali. Sestavite tudi seznam načel uspešnega pogovarjanja, ki naj jih sodelujoči na okrogli mizi upoštevajo, npr. dobra pripravljenost na pogovor, prepričljivost, enakovredno sodelovanje vseh, vljudnost sogovorcev, uspešno vodenje pogovora.
Razdelite se v tri skupine. Prva skupina naj predstavi in zagovarja razloge za nošenje šolskih uniform, druga pa razloge proti nošenju uniform. Tretja skupina učencev naj pogovor posluša in na koncu ovrednoti, katera skupina je bila prepričljivejša in uspešnejša, ter utemelji, zakaj. Izberite tudi nekoga, ki bo okroglo mizo vodil, usmerjal pogovor in zastavljal podvprašanja.
Po okrogli mizi v razredu poročajte, kako ste se počutili v svojih vlogah, in se pogovorite, ali bi lahko kaj izboljšali in kako.
Samostalniki
Večino samostalnikov lahko postavimo v vsa tri števila, npr. učenec, učenca, učenci. Nekateri samostalniki pa so lahko samo v ednini, npr. pogum, odbojka. Imenujemo jih edninski samostalniki. Samostalnike, ki so lahko samo v množini, npr. počitnice, možgani, vrata, imenujemo množinski samostalniki.
Kje lahko preverim pravilne oblike?
V jezikovnih priročnikih v knjižni obliki ali na spletu, na primer v SSKJ ali Slovenskem pravopisu.
11. V razredu tekmujte, kdo se spomni več zemljepisnih lastnih imen, ki se uporabljajo v množini, kot so npr. Alpe, Benetke, Radenci, Karpati.
13. Primerjaj dvojice povedi na eni in na drugi strani okvirčka in razmisli, zakaj je v nekaterih povedih podčrtani samostalnik uporabljen v dvojini, v drugih pa v množini.
Njeni starši niso prišli na govorilne ure.
Oba starša sta prišla na govorilne ure.
Všeč so mi tvoje rokavice.
Obe rokavici sta raztrgani.
Roke imam premražene.
Obe roki imam čisto mrzli.
Ušesa me bolijo.
Zdravnik me je vprašal, ali me bolita obe ušesi.
Ljudje in stvari v paru
Poimenovanja za ljudi in stvari, ki nastopajo v paru, po navadi uporabljamo v množini, npr. ušesa, uhani, ledvice. Dvojinsko obliko uporabimo le, kadar želimo poudariti, da gre za dva oz. oba dela para, npr. Izgubila je oba uhana.
14. Samostalnike uporabi v smiselnih povedih. Razmisli, kdaj uporabiš samostalnik v dvojini in kdaj v množini. Povedi napiši v zvezek.
nogavici/nogavice, hlačnici/hlačnice, čevlja/čevlji, škornja/škornji
15. Dopolni preglednice.
16. Samostalnike postavi v dvojino in množino.