Glagol in glagolski naklon
Razmišljamo in se pogovarjamo
Oglej si naslovnico knjige Hribci. Kaj prikazuje ilustracija na njej?
Kaj misliš, kako je povezana z naslovom knjige?
Če knjigo poznaš, povej sošolcem kaj o njej.
Kako so ljudje živeli v pradavnini? Kaj so počeli otroci, s čim so se igrali, ali so hodili v šolo?
Ali si že bral/-a knjigo ali gledal/-a film o življenju v pradavnini? Ali se ti zdi, da so takrat res živeli tako, kot je prikazano?
Beremo in raziskujemo
(Marjan Manček: Hribci. Zgodbe iz pradavnine. DZS, Ljubljana, 1993.)
2. V razredu obnovite zgodbi, ki ste ju prebrali, tako da smiselno nadaljujete.
Dajnomir ni mogel spati …
3. Oglej si izhodiščni besedili in odgovori.
a) Iz česa sta sestavljeni besedili?
Besedili sta sestavljeni iz sličic in oblačkov.
b) Kaj se ti zdi pomembnejše za razumevanje zgodbe: sličice ali besedilo v oblačkih?
c) Ali bi razumel/-a zgodbo, če bi prebral/-a samo besedilo v oblačkih in ne bi videl/-a sličic? Kaj pa, če bi pogledal/-a samo sličice in ne bi prebral/-a besedila? Razmisli.
č) Kaj bi se zgodilo, če bi bilo zapovrstje sličic drugačno?
d) Ali bi lahko v oblačke ob sličicah napisal/-a kaj drugega?
4. Preveri, ali je v berilu za 6. ali 7. razred objavljen kakšen strip. V razredu se pogovorite, kaj je značilno zanj, kako ga beremo ipd.
5. Razišči življenje in delo Marjana Mančka. O njem pripravi računalniško predstavitev. Upoštevaj priporočila za pripravo predstavitve iz 6. razreda.
Predstavitev pošlji v priponki učitelju/učiteljici po e-pošti. Ne pozabi napisati tudi vljudnega sporočila. Upoštevaj učiteljeve/učiteljičine predloge in izboljšaj svojo predstavitev.
6. Razdelite se v pare. S sošolcem/sošolko razmislita, kako bi lahko prebrala in z glasom prikazala vzdušje v zgodbah, npr. da je junak vesel, jezen, zaspan, prestrašen, navdušen. Nekaj parov naj na glas prebere zgodbo. Presodite, kdo je najbolje dramatiziral.
7. Nekaj prostovoljcev naj si izbere vsak svoj glagol in ga prikaže brez besed ali pa nariše. Ostali ugibajte, za kateri glagol gre.
spati, trkati, zbežati, drveti, razburjati se, srečati se, veseliti se
Enega od glagolov spregaj v sedanjiku.
Naklon osebne glagolske oblike
Z osebno glagolsko obliko lahko opišemo neko dejanje, dogajanje ali stanje (npr. trka, zbežal je, je), lahko ukazujemo, velevamo oz. pozivamo k nekemu dejanju ali stanju (npr. napnita, poglej, potrpi, bodi) ali povemo, da bi se pod določenimi pogoji nekaj lahko zgodilo (npr. delali bi, počival bi). Glede na to rečemo, da so glagolske oblike
v določenem glagolskem naklonu. Ločimo tri vrste glagolskega naklona: povedni, velelni in pogojni naklon.
9. Preberi besedilo.
Le kdo se ne spomni Pedenjpeda, Mojce Pokrajculje in Hribcev? Vse tri knjige imajo nekaj skupnega: ilustriral jih je Marjan Manček. Svobodni umetnik se v otroških letih ni podil med klopmi, temveč je raje risal. Prebral je tudi veliko pustolovskih zgodb. Že v gimnaziji je objavljal karikature in stripe. Tudi v prihodnje nas bo zagotovo zabaval s svojimi deli.
Povedni naklon
Kadar pripovedujemo, kaj se dogaja, uporabimo glagole v povednem naklonu ali povedniku (npr. Slišim trkanje.). Glagole v povednem naklonu lahko zanikamo (npr. Tako ne bo šlo več naprej., Ne slišim trkanja.) in jih postavimo
v vse tri čase (npr. Slišim trkanje., Slišal sem trkanje., Slišal bom trkanje.). Z glagoli v povednem naklonu lahko tvorimo tudi vprašanja (npr. Ali spiš?).
13. Preberi nasvet Marjana Mančka.
„Igraj se! Skozi igro spoznaj in sprejmi življenje. Pa z obema nogama stoj trdno na tleh!“
Velelni naklon
Kadar velevamo oz. zapovedujemo (npr. Igraj se!) ali prepovedujemo (npr. Ne razburjaj se!), uporabimo glagole
v velelnem naklonu ali velelniku. Take povedi zaključimo s klicajem ali piko.
Ali lahko velelniške oblike najdemo v SSKJ?
Lahko, ampak samo pri tistih glagolih, ki imajo v velelniku kakšno posebnost. Za glagol brati denimo ni navedena, za glagol peči pa je.
Primerjaj končnice velelniških oblik zgornjih dveh glagolov. Kaj ugotoviš?
Končnice velelniških oblik zgornjih dveh glagolov so enake.
18. Povedi prepiši v zvezek in vstavi glagole v velelniku za 2. osebo, da bodo povedi smiselne.
a) Prosim, ____________ mi nove hlače.
b) Domačo nalogo ____________ do petka.
c) ____________ naš vrt in sadovnjak ob njem.
č) Rože ____________ enkrat na teden.
d) Ne ____________ vsega, kar vam kdo pove.
e) V hribih ____________ previden!
f) Marko in Lan, ne ____________ po klopi!
g) Učenci, ____________ pesem, ki ste se jo naučili.
h) Nina, ____________ nam svoj običajni dan.
20. Poišči napačne oblike glagolov in jih popravi.
a) Hitreje teči!
b) Obleči se toplo!
c) Objami me!
č) Ne verjami vsega!
d) Vzami kos kruha.
Popravljene povedi napiši v zvezek.
Zapomni si, da glagoli na -či v velelniku »izgubijo« strešico. Prav je teci in vrzi, ne pa teči in vrži.
22. V razredu se pogovorite, kje lahko vidimo in preberemo povedi ali besedila z glagoli v velelniku.
S sošolcem/sošolko poiščita (v razredu, šoli, kraju …) čim bolj zanimiv napis, ki vsebuje glagole v velelniku, ga prepišita ali fotografirajta.
V razredu pripravite plakat, na katerem boste predstavili napise iz okolja. Opazujte, katero ločilo je najpogosteje uporabljeno.
Pogojni naklon
Kadar želimo povedati ali vprašati, kaj bi se lahko zgodilo, če bi bil izpolnjen določen pogoj (npr. bila bi vesela, ne bi se bali, bežal bi), uporabimo glagole v pogojnem naklonu ali pogojniku. Prepoznamo ga po besedi bi. S pogojnikom pogosto izrazimo tudi željo (npr. Rad bi šel na morje., Jedla bi sladoled.). Povedi z glagolom v pogojnem naklonom zaključimo s piko ali z vprašajem.
Opazuj glagole. Katera beseda je pri pogojniku za vse osebe in v vseh številih enaka?
Pri pogojniku je za vse osebe in v vseh številih enaka beseda bi.
Ali lahko glagolom v pogojniku in velelniku določimo čas?
Ne, čas določamo samo glagolom v povedniku.
Ponovimo
26. Izdelaj svoj strip. Vanj smiselno vključi glagole v vseh treh naklonih.
Stripe natisnite in jih razstavite na šolskem hodniku.
27. Napiši domišljijski sestavek z naslovom Moja družina v pradavnini. Besedilo členi na odstavke. Pazi na ustrezno rabo velike začetnice, vejice in končnih ločil.
Besedilo pokaži učitelju/učiteljici, ki ti bo povedal/-a, kako ga lahko izboljšaš.
Razmisli o svojem znanju
Razdelite se v dvojice. S sošolcem/sošolko na listek napišita tri vprašanja o glagolskem naklonu. Listke zberite in premešajte. Vsaka dvojica izbere en listek in odgovori na vprašanja.
V razredu se pogovorite o svojem znanju o glagolskem naklonu.