Hrana ali biogorivo
Hitra rast svetovnega prebivalstva in tehnološki razvoj povečujeta potrebo po hrani in biogorivih. Jasno je, da moramo pridelati več hrane, vendar ni ostalo več veliko neizkoriščenih obdelovalnih površin.
Rastoče prebivalstvo, do leta 2025 naj bi se povzpelo na osem milijard, je poglavitni vzrok za povečano povpraševanje po hrani. Pridelava hrane ne gre več v korak z rastjo prebivalstva. Visoke cene hrane so znak, da povpraševanje presega ponudbo in da hrane preprosto ni dovolj za vse. Zaradi visokih cen hrane, ki je najvišja v vsej zgodovini, so najbolj ranljivi ravno najrevnejši med revnimi. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization of the United Nations; kratica FAO) vsak sedmi zemljan živi v pomanjkanju hrane.
Vse večja poraba mesa na prebivalca, predvsem v razvitih in razvijajočih državah, kot je Kitajska, še dodatno zaostrujejo prehransko krizo. Živino na farmah namreč krmijo z žiti. Da z obrokom svinjine ali govedine zaužijemo neko količino energije, je potrebno petkrat do desetkrat več žita, kot če bi preprosto jedli žito.
Vse več žita porabimo tudi za proizvodnjo biogoriv, zato je svetovna letna poraba žita narasla z 815 milijonov ton leta 1960 na več kot 2 milijardi ton leta 2008. S koruzo, ki jo porabijo za proizvodnjo 95 litrov etanola, bi se en človek hranil leto dni. Vse večje povpraševanje po hrani, krmi in biogorivih je tudi eden poglavitnih razlogov za krčenje gozdov, ki jih nadomestijo kmetijske površine. Samo v brazilski Amazoniji se je od leta 1990 do 2005 površina njiv, zasejanih s sojo, vsako leto povečala za 10 odstotkov.
Prirejeno po članku Konec izobilja v National Geographic Slovenija, junij 2009, št.6, str. 30-47