Uvod
Francoska revolucija prinese po letu 1789 po vsej Evropi velike spremembe pod gesli »svoboda, enakost in bratstvo«. Pri podrejenih narodih pride do narodnega prebujenja in želje po svobodi. Leta 1848 po vsej Evropi vzplamtijo vstaje in narodna gibanja – nacionalizem (v pozitivnem smislu). Pri Slovencih se v tej »pomladi narodov« pojavi zahteva po zedinjeni Sloveniji.
V 19. stoletju po fevdalizmu zavlada kapitalistični družbeni red, nastopi čas industrijske revolucije. Plemstvo osiromaši, v družbenem življenju prevlada meščanski razred. Nasprotja med zatiranimi in vladajočimi narodi ter vedno hujša napetost med gospodarji (visoko buržoazijo) in hlapci (malimi meščani – delavci) privedejo v začetku 20. stoletja do prve svetovne vojne.
Pojem romantika so prvič uporabili v književnosti, saj izhaja iz besede roman, ki prvotno pomeni knjigo, napisano v romanskem jeziku, pozneje pa nekaj izmišljenega, čustvenega in domišljijsko lepega. Kmalu je pojem romantika označeval vse, kar je bilo drugačno od klasicizma.
Francoska revolucija po letu 1789 po vsej Evropi prinese velike spremembe. Prebudi se želja po svobodi in po »pomladi narodov« leta 1848 vzplamtijo narodna gibanja – nacionalizem. Pri Slovencih se pojavi zahteva po zedinjeni Sloveniji.
V 19. stoletju nastopi čas industrijske revolucije. V družbenem življenju nad plemstvom prevlada meščanstvo. Nasprotja med zatiranimi in vladajočimi narodi privede v začetku 20. stoletja do prve svetovne vojne.
Pojem romantika so prvič uporabili v književnosti. Izhaja iz besede roman, ki je sprva pomnil knjigo, pozneje nekaj domišljijsko lepega, kmalu pa označeval vse, kar je bilo drugačnega od klasicizma.
Romantika (romantizem) v glasbi pomeni slog 19. stoletja, za katerega je značilna čustvena izpoved ali pripoved skladatelja, ki navdih za svoja dela išče tudi v svoji domišljiji, naravi, književnosti, likovni umetnosti, daljni preteklosti in eksotičnih krajih. Nemški književnik in glasbenik Ernst Theodor Amadeus Hoffmann je izjavil, da je glasba najbolj romantična od vseh umetnosti. Imenujemo jo tudi jezik čustev, ki pridejo v času romantike do polnega izraza.
Romantika je glasbeni slog 19. stoletja. Zanj je značilna čustvena izpoved ali pripoved skladatelja, ki navdih za svoja dela išče v domišljiji, naravi in umetnosti.
Spremeni se tudi družbeni status skladatelja – ta postane svobodni umetnik, odvisen od mecenov (bogatih meščanov ali plemstva). Koncerti in predstave se z dvorov selijo v koncertne dvorane, operne hiše in domače salone.
Zelo priljubljeno postane tudi hišno muziciranje, saj glasba postane del splošne izobrazbe in simbol družbenega ugleda.
Spremeni se tudi družbeni status skladatelja – ta postane svobodni umetnik, odvisen od mecenov (bogatih meščanov ali plemstva). Koncerti in predstave se z dvorov selijo v koncertne dvorane, operne hiše in domače salone.
Zelo priljubljeno postane tudi hišno muziciranje, saj glasba postane del splošne izobrazbe in simbol družbenega ugleda.
Za glasbo v obdobju romantike so značilne barvite harmonije, spevne melodije, razgibani ritmi, bogata zvočnost in veliki dinamični razponi. Kot posledica vse večjega uveljavljanja kromatičnih tonov oziroma kromatike se začne izgubljati občutek za dur in mol.
Tempo postane svobodnejši, poveča se orkester (pihala, trobila). Med krajšimi oblikami prevladujeta inštrumentalna miniatura in samospev, med daljšimi pa simfonične pesnitve, koncerti, opere in simfonije.
Glasbo romantike zaznamujejo značilne barvite harmonije, spevne melodije, razgibani ritmi, bogata zvočnost in veliki dinamični razponi. Kromatični toni oziroma kromatika začne izpodrivati dur in mol.
Tempo postane svobodnejši, poveča se orkester. Med glasbenimi oblikami prevadujejo inštrumentana miniatura, samospev, simfonična pesnitev, koncert, opera in simfonija.
Lestvico, ki smo jo zaigrali po belih tipkah, imenujemo C-dur in spada med diatonične lestvice. Pri njih se v okviru oktave izmenjujejo celi toni in poltoni. Med diatonične lestvice uvrščamo tudi molove lestvice.
Lestvico, ki jo sestavlja niz 12 poltonov, pa imenujemo kromatična lestvica.
Med diatonične lestvice spadata durova in molova lestvica. Lestvico iz niza 12 poltonov pa imenujemo kromatična lestvica.
V drugi polovici 19. stoletja nastanejo nacionalne šole – skladatelji ustvarjajo glasbo v duhu lastnega naroda, njegove kulture in zgodovine. Pogosto vanjo vpletejo elemente ljudske glasbe in pišejo domoljubne pesmi. V istem času se razvije nova romantika – smer pozne romantike, za katero so značilne programska glasba in nove glasbene oblike (simfonična pesnitev in glasbena drama). Ob tej se kot njeno nasprotje nadaljuje smer absolutne glasbe.
V drugi polovici 19. stoletja nastanejo nacionalne šole – skladatelji ustvarjajo glasbo v duhu lastnega naroda, njegove kulture in zgodovine. Vanjo vpletajo elemente ljudske glasbe in pišejo domoljubne pesmi. Razvije se tudi nova romantika, za katero je značilna programska glasba. Ob njej pa nadaljuje svojo smer tudi absolutna glasba.
PROGRAMSKA GLASBA
nastane po zunajglasbenem navdihu skladatelja. Ta je lahko določena ideja, doživetje, čustvo, literarno delo, likovna umetnina, zgodovinski mit ipd. Skladatelj ga opredeli z naslovom ali kratkim pripisanim programom.
ABSOLUTNA GLASBA
ima izključno glasbeno vsebino. Imenuje se po obliki ali inštrumentalnem sestavu (téma z variacijami, sonata, suita, simfonija, koncert, godalni kvartet itd.), posamezni stavki pa so poimenovani po izrazu ali hitrosti izvajanja (npr. Allegro – veselo, Moderato – zmerno hitro, Con spirito – doživeto, navdihnjeno).