Uvod v klasicizem

Klasika

-  beseda klasika – latinska beseda classicus

- označevala rimske meščane, ki so po bogastvu pripadali prvemu od petih razredov

- nekaj najboljšega, vzornega

- nekaj, kar ohrani vrednost dalj časa

Klasicizem

- slog v umetnosti, ki se je v glasbi začel sredi 18. stoletja in izzvenel v zgodnjem 19. stoletju

- navdih v antični umetnosti

- ravnovesje med obliko in vsebino

- preprostost in razumljivost

Glasba v obdobju klasicizma

- glasba izraža radost do življenja

- poudarja enakost med ljudmi

- meščanstvo se je vedno bolj krepilo

- glasbeniki so ostajali še v službi plemstva in fevdalnih vladarjev

 

 

 

 

 

 

- prepletanje več enakovrednih melodij

- značilna homofonija

- prevladuje ena sama glasbena misel, drugi glasovi jo harmonsko podpirajo

- téme klasicističnih mojstrov so spevne in preproste

Glasba v obdobju klasicizma

- enakomeren ritmični utrip ni več pomemben

- hitrost izvajanja glasbe skladatelji natančno določajo in zabeležijo

- postopna dinamika:

  • naraščajoča – crescendo
  • pojemajoča – decrescendo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

CRESCENDO
(it., izg. krešendo) pomeni postopno naraščanje zvočne jakosti (oznaka: ).

DECRESCENDO
(it., izg. dekrešendo) pomeni postopno pojemanje zvočne jakosti (oznaka: ).

Poslušalska naloga

 

 

Raziskujmo

 

 

 

 

Ponovi

  1. Kaj pomenita pojma klasika in klasicizem?
  2. Časovno opredeli obdobje klasicizma v glasbeni umetnosti.
  3. Po katerem obdobju iz preteklosti se zgleduje?
  4. Kakšni so naslednji elementi glasbe v klasicizmu: melodija, ritem, dinamika, glasbila in glasbeni sestavi?
  5. Katera je glavna glasbena oblika v klasicizmu?
  6. Kako se imenuje večstavčna inštrumentalna skladba iz treh ali štirih stavkov, od katerih je prvi v sonatni obliki?
  7. Katero skladbo smo poslušali kot vzor klasicistične glasbene oblike in kdo jo je napisal?

Povzetek

  • Beseda klasika pomeni nekaj najboljšega, vzornega.
  • Klasicizem je obdobje v umetnosti, ki traja od sredine 18. stoletja do zgodnjega 19. stoletja.
  • Za skladbe je značilna ena sama melodija – homofonija, ki so ji drugi glasovi podrejeni.
  • Melodije so preproste, spevne in prepoznavne.
  • Enakomernost ritma ni več tako pomembna.
  • V dinamiki se pojavi postopnost: naraščanje (crescendo) in pojemanje glasnosti (decrescendo).
  • Pojavijo se nova glasbila (npr. klarinet) in novi inštrumentalni sestavi.
  • Izoblikujeta se sonatna oblika in večstavčna inštrumentalna skladba, ki se imenuje sonata.
  • Kot vzor klasicistične glasbene oblike smo poslušali 1. stavek iz Male nočne glasbe W. A. Mozarta.

Uvod

CRESCENDO
(it., izg. krešendo) pomeni postopno naraščanje zvočne jakosti (oznaka: ).

DECRESCENDO
(it., izg. dekrešendo) pomeni postopno pojemanje zvočne jakosti (oznaka: ).

Zaključek