Uvod
Minuta za razmislek
Da bi dosegli velike stvari, je potrebno dvoje: načrt in ne čisto dovolj časa.
Leonard Bernstein
Beseda klasika izvira iz latinske besede classicus, s katero so označevali rimske meščane, ki so po bogastvu pripadali prvemu od petih razredov. V prenesenem pomenu ta beseda pomeni nekaj najboljšega, vzornega oziroma nekaj, kar ohrani vrednost dalj časa.
In kaj je klasicizem? To je slog v umetnosti, ki se je v glasbi začel sredi 18. stoletja in je izzvenel v zgodnjem 19. stoletju. Ustvarjalci so iskali navdih v antični umetnosti, ki temelji na ravnovesju med obliko in vsebino, hkrati pa na preprostosti in razumljivosti.
Glasba v klasicizmu pretežno izraža radost do življenja ter poudarja enakost med ljudmi. Meščanstvo se je v tistem času vedno bolj krepilo, čeprav so glasbeniki ostajali še večinoma v službi plemstva in fevdalnih vladarjev.
V nasprotju z baročno in renesančno glasbo, v kateri se v obliki polifonije pogosto prepleta več enakovrednih melodij, v klasicizmu običajno prevladuje ena glasbena misel, drugi glasovi pa jo harmonsko podpirajo. Za klasicizem je torej značilna homofonija. V primerjavi z baročnim razpredanjem in okrašeno melodiko rokokoja so melodije – téme klasicističnih mojstrov spevne in preproste.
Enakomeren ritmični utrip v klasicizmu ni več pomemben. Hitrost izvajanja glasbe skladatelji natančneje določajo in zabeležijo – npr. koliko četrtink naj bi zaigrali v eni minuti (
= 74).
V nasprotju z baročno kontrastno dinamiko forte – piano je dinamika v klasicizmu natančneje opredeljena in postopna: naraščajoča – crescendo in pojemajoča – decrescendo.
Beseda klasika (lat. Classicus) v prenesenem pomenu pomeni nekaj vzornega, kar ohrani vrednost dalj časa.
Klasicizem je umetnostni slog, ki se je v glasbi začel sredi 18. stoletja in je izzvenel v 19. stoletju. Ustvarjalci so iskali navdih v antični umetnosti, ki temelji na ravnovesju, preprostosti in razumljivosti.
Glasba v klasicizmu izraža radost do življenja in enakost med ljudmi.
V klasicizmu prevladuje homofonija, kjer je ena melodija vodilna, drugi glasovi pa njena spremljava. Téme klasicističnih mojstrov so spevne in preproste.
Ni več pomemben enakomeren ritmični utrip. Hitrost izvajanja glasbe skladatelji natančneje določajo in zabeležijo.
Tudi dinamika v klasicizmu je natančno opredeljena in postopna: naraščajoča – crescendo in pojemajoča decrescendo.
CRESCENDO
(it., izg. krešendo) pomeni postopno naraščanje zvočne jakosti (oznaka:).
DECRESCENDO
(it., izg. dekrešendo) pomeni postopno pojemanje zvočne jakosti (oznaka:).
Pojavijo se nova glasbila (npr. klarinet) in novi glasbeni sestavi (klavirski, pihalni, godalni trio, godalni kvartet, klavirski kvintet itd.). Orkester se poveča in pripravi pot današnjemu simfoničnemu orkestru.
Izoblikuje se sonatna oblika, ki temelji na kontrastu dveh tem, njunem »konfliktu« in »pomiritvi«. Večstavčna inštrumentalna skladba iz treh ali štirih stavkov, od katerih je prvi v sonatni obliki, se imenuje sonata. Značilna je za večino inštrumentalne glasbe v klasicizmu – od skladb za solistična glasbila do skladb za različne komorne sestave (npr. pihalni trio, godalni kvartet itd.) in glasbe za orkester (simfonija, koncert, operna uvertura).
Tudi likovna umetnost in arhitektura se zgledujeta po antični umetnosti.
Pojavijo se nova glasbila (klarinet) in novi glasbeni sestavi (klavirski trio, godalni kvartet, itd.). Orkester se poveča in pripravi pot današnjemu simfoničnemu orkestru.
Izoblikuje se sonatna oblika, ki temelji na nasprotju dveh tem.
Večstavčna inštrumentalna skladba iz treh ali štirih stavkov se imenuje sonata. Značilna je za večino inštrumentalne glasbe v klasicizmu – solistična glasbila, komorne sestave in glasbe za orkester.
Minuta za razmislek
Mozartova glasba je tako čista in lepa, da je zame kakor odsev notranje lepote vsemirja.
Albert Einstein