Vokalna glasba

Renesansa

- umetnostno obdobje ob koncu srednjega veka

- 15. in 16. stoletje

- človeku prinese nove ideale po vzoru antičnega sveta (Stara Grčija)

- zanimati ga začnejo:

  • lepota
  • narava
  • ljubezen
  • posvetno življenje

 

 

 

Renesančna glasba

- zmaga homofonije

- povezava smisla za čutnost in ugodje

- polifonija ostaja enako pomembnateorija glasbe temelji na cerkvenih tonskih načinih (modalne lestvice)                                                                             

 

 

 

 

 

 

 

- obdobje razcveta vokalne glasbe ali zlata doba zborovstva

- najpomembnejši obliki cerkvene glasbe:

  • maša
  • motet

- najpomembnejše oblike posvetne glasbe:

  • madrigal (Italija)
  • šanson (Francija)
  • nemška družabna pesem (Nemčija)

Posvetne oblike so bile v jeziku posameznega naroda.

Renesančni skladatelji

-  najprej na severu na ozemlju Beljgije, Nizozemske in severne Francije – frankoflamska polifonija

- osrednji predstavniki:

  • Jean Ockeghem(maše)
  • Josquin des Prés(moteti)

- pozna renesansa doseže vrh v Italiji

- osrednja predstavnika:

  • Orlando di Lasso (največji mojster motetov)
  • Giovanni Pierluigi da Palestrina (največji mojster maše)

 

 

Poslušalska naloga

- Maša papeža Marcella

- eno najbolj znanih del Giovannija Pierluigija da Palestrine

- napisal jo je v čast tedanjemu papežu

                                             

Interaktivna naloga

Poslušalska naloga

- Thomas Morley

- angleški skladatelj

- mojster vokalne glasbe

- razvil svojo obliko posvetne glasbe – angleški madrigal

 

 

 

 

 

 

Ponovi

  1. V katero časovno obdobje bi uvrstil/-a renesančno glasbeno umetnost?
  2. Po kateri umetnosti iz preteklosti so se zgledovali renesančni umetniki?
  3. Kateri načini vodenja glasov (homofonija, polifonija) so v ospredju?
  4. Kako še imenujemo obdobje renesanse?
  5. Kje se je začelo?
  6. Dopolni miselna vzorca na naslednji strani.

 

 

 

 

Povzetek

  • 15. in 16. stoletje je v glasbi obdobje renesanse in se zgleduje po antični umetnosti. Imenujemo ga tudi obdobje razcveta vokalne glasbe.
  • Med največkrat izvajane renesančne skladatelje spadajo Orlando di Lasso, Giovanni Pierluigi da Palestrina in Thomas Morley.
  • Najpomembnejši cerkveni glasbeni obliki v renesansi sta maša in motet, posvetne glasbene oblike pa madrigal, nemška družabna pesem in šanson.

 

 

 

 

 

Vokalna glasba

Skladatelji: Giovanni Pierluigi da Palestrina, Jean Ockeghem,
                        Josquin des Prés, Orlando di Lasso, Thomas Morley

Renesansa je umetnostno obdobje, ki nastopi konec srednjega veka v 15. in 16. stoletju. Človeku prinese nove ideale po vzoru antičnega sveta (stara Grčija). Zanimati ga začnejo lepota, narava, ljubezen in posvetno življenje.

Osnovna značilnost renesančne glasbe je zmaga homofonije, povezane s smislom za čutnost in ugodje, vendar polifonija ostaja enako pomembna. Teorija glasbe temelji na cerkvenih tonskih načinih (modalne lestvice).

Obdobju renesanse rečemo tudi obdobje razcveta vokalne glasbe ali zlata doba zborovstva. Najpomembnejši obliki cerkvene glasbe sta bili maša in motet, med posvetnimi pa madrigal (Italija), šanson (Francija) in nemška družabna pesem (Nemčija). Posvetne oblike so bile v jeziku posameznega naroda.

Renesančna glasba se je začela razvijati najprej na severu na ozemlju današnje Belgije, Nizozemske in severne Francije – frankoflamska polifonija. Osrednja predstavnika sta bila Jean Ockeghem (maše) in Josquin des Prés (moteti). Pozna renesansa doseže vrh v Italiji z Orlandom di Lassom (največji mojster motetov) in Giovannijem Pierluigijem da Palestrino (največji mojster maše).

Eno najbolj znanih del Giovannija Pierluigija da Palestrine je Maša papeža Marcella, ki jo je napisal v čast tedanjemu papežu.

Tudi angleški skladatelji so razvili svojo obliko posvetne glasbe – angleški madrigal. Eden izmed njih je mojster vokalne glasbe Thomas Morley.

Ob rekah babilonskih smo sedeli in
jokali, spominjajoč se Siona.

MAŠA
je večdelna cerkvena glasbena oblika, ki vsebuje speve krščanskega bogoslužja v latinščini.

ŠANSON 
je v renesansi tri- do šestglasna francoska družabna posvetna pesem.

MADRIGAL
je večglasna vokalna skladba iz obdobja renesanse s posvetno vsebino (običajno v živem jeziku naroda).

MOTET
je večglasna vokalna skladba iz obdobja renesanse z nabožno vsebino v latinščini.

NEMŠKA DRUŽABNA PESEM (tudi tenorska pesem)
je posvetna vokalna skladba, za katero je značilno, da je glavna melodija v tenorju, preostale pa pojejo ali igrajo na glasbila.

Zaključek