Enoglasna cerkvena glasba
Skladatelja: Gvido Areški, Hildegarda Bingenska
Zahodnoevropska glasbena kultura se je začela razvijati v okviru krščanstva v prvi polovici 1. tisočletja. Najprej je nastala izključno enoglasna vokalna cerkvena glasba v obliki gregorijanskega korala. Imenuje se po papežu Gregorju I. (Gregor Veliki, okoli 540–604), ki naj bi ob koncu 6. stoletja znane duhovne napeve zbral in uredil ter tako reformiral cerkveno glasbo. Gregorijanski koral obsega okrog 3000 spevov, ki večinoma izvirajo iz starejših psalmov. Ob njem se izoblikujejo starocerkvene ali modalne lestvice (modusi), ki temeljijo na starogrški glasbeni teoriji. Osnovni so: jonski, dorski, frigijski, lidijski, miksolidijski in eolski.
Zahodnoevropska glasbena kultura se je začela razvijati v okviru krščanstva v prvi polovici 1. tisočletja. Najprej je nastala izključno enoglasna vokalna cerkvena glasba v obliki gregorijanskega korala. Imenuje se po papežu Gregorju I., ki je duhovne napeve zbral in formiral cerkveno glasbo. Ob njem se izoblikujejo starocerkvene ali modalne lestvice (modusi).
Minuta za razmislek
Naj te ne skrbi, kaj imaš, marveč kdo si.
papež Gregor Veliki
Koralno petje so izvajali le moški pevci. Glasbila v srednjem veku v cerkvah niso bila zaželena, saj so veljala za izročilo poganske dobe. Izjema so bile le orgle, ki so jih v cerkveno obredje postopoma uvedli v 10. stoletju.
Koralno petje so izvajali le moški pevci. Edino zaželeno glasbilo v cerkvah so bile orgle.
V današnjih cerkvah še vedno živi gregorijansko petje. Poslušajmo eno najbolj znanih molitev, Pater noster (Oče naš).
Minuta za razmislek
Ozri se proti soncu. Poglej luno in zvezde. Zazri se v lepoto zelene zemlje. Zdaj pa razmisli.
Hildegarda Bingenska
In kdo se je spomnil, da bi na ta način laže usvajali petje?
To je bil duhovnik, zborovodja in glasbeni teoretik Guido iz Arezza (Gvido Areški, okoli 995–okoli 1050).
Z Gvidom Areškim povezujemo znamenito Gvidovo roko, ki je omogočala petje napevov tudi brez notnega zapisa. Posamezne tone so ponazarjali s členki prstov.
Duhovnik Guido iz Arezza je s pomočjo Guidove roke omogočil petje napevov tudi brez notnega zapisa.
Solmizacijske zloge ut, re, mi, fa, sol, la je izpeljal iz verzov himne pevcev sv. Janezu Krstniku, ki prosijo, naj jih obvaruje pred hripavostjo.
Solmizacijske zloge ut, re, mi, fa, sol, la je izpeljal iz himne pevcev sv. Janezu Krstniku.
Hildegard von Bingen (Hildegarda Bingenska, 1098–1179) je prva znana skladateljica v zgodovini glasbe. Bila je vsestranska osebnost: naravoslovka, mističarka, zdravnica, pesnica in opatinja. Nekatere njene knjige so pred kratkim izšle tudi v slovenskem jeziku.
Hildegarda Bingenska je prva znana skladateljica v zgodovini glasbe. Bila je vsestranska: naravoslovka, zdravnica in pesnica.