DODATNO ZNANJE
Kako nastanejo kisline
Ali ste se že kdaj vprašali, kako sploh nastanejo kisline? Primer, ki nam bo pomagal razjasniti to vprašanje, je žal povezan z onesnaževanjem našega ozračja. Vsakodnevno onesnaževanje povzroča npr. pridobivanje električne energije v termoelektrarnah, v katerih kurijo s premogom, ki vsebuje veliko žvepla.
V procesu kurjenja žveplo iz premoga zgori s kisikom iz zraka, pri tem pa nastane plin žveplov dioksid, SO2. Žveplov dioksid lahko postopno reagira s kisikom iz zraka; nastane žveplov trioksid, SO3, ki z vodo tvori žveplovo kislino, H2SO4.
Kisli dež je torej posledica raztapljanja žveplovih oksidov v padavinah, kot so dež, sneg in megla. Človek s kislim dežjem naravi povzroča veliko škode, saj kisli dež uničuje rastlinski in živalski svet v vodotokih in jezerih ter škodljivo vpliva na rastlinstvo in živalstvo v gozdovih.
S kemijskim poskusom lahko nastanek kislega dežja tudi dokažemo.
Spoznali smo, kaj nastane, ko na zraku zgori žveplo, ki je nekovina. Ali tudi druge nekovine reagirajo podobno? Poglejmo, kaj nastane, ko na zraku zgori element fosfor, ki je prav tako nekovina. Fosfor reagira s kisikom iz zraka; nastaja tetrafosforjev dekaoksid, P4O10.
P4(s) + 5 O2(g) → P4O10(s)
Pri reakciji raztapljanja fosforjevega oksida v vodi nastane fosforjeva kislina, ki bi modri lakmusov papir obarvala rdeče.
P4O10(s) + 6 H2O(l) → 4 H3PO4(aq)
Tudi oksidi drugih nekovin pri raztapljanju v vodi dajejo kisle vodne raztopine.
KLJUČNE BESEDE
• nekovinski oksidi • kisline
POVZETEK
Nekovinski oksidi pri raztapljanju v vodi dajejo kisle vodne raztopine.