V živem svetu prevladujejo nekovine
V živem svetu prevladujejo nekovine
Nekovine najdemo na desni strani periodnega sistema. Elemente VII. skupine imenujemo halogeni elementi, elemente VIII. skupine pa žlahtni plini.
V neživem svetu sta v spojinah najpogostejša elementa kisik in silicij. V živem svetu pa v spojinah prevladujejo vodik, kisik, ogljik, dušik in fosfor. Atomi teh elementov gradijo molekule ogljikovih hidratov in maščob. V molekulah beljakovin so vezani tudi atomi dušika in žvepla.
Nekovine najdemo na desni strani periodnega sistema. Elemente VII. skupine imenujemo halogeni elementi, elemente VIII. skupine pa žlahtni plini.
V neživem svetu sta najpogostejša elementa kisik in silicij. V živem svetu prevladujejo vodik, kisik, ogljik, dušik in fosfor. Atomi teh elementov gradijo molekule ogljikovih hidratov in maščob, v beljakovinah pa so vezani tudi atomi dušika in žvepla.
Spojine v neživi naravi imenujemo anorganske spojine, spojine v živi naravi pa organske spojine.
Fosforjeve spojine v podtalnici
Če je gnojila preveč in ga rastline ne porabijo, dež spere dušikove ali fosforjeve spojine v podtalnico in v površinske vode.
Povečana količina fosfata v vodi pospeši rast alg. Ko alge odmrejo, jih bakterije razkrajajo. Pri tem porabijo v vodi raztopljen kisik. Količina kisika se včasih tako zmanjša, da vodni organizmi ob dnu poginjajo.
V katerih za življenje pomembnih spojinah so vezane nekovine?
V maščobah, ogljikovih hidratih in beljkovinah.
Dušik kroži med zrakom, prstjo in živimi bitji.
Dušik iz zraka lahko bakterije na stročnicah spremenijo v dušikove spojine. Pri strelah ob nevihtah se dušik in kisik spajata v dušikov oksid, iz katerega nastanejo druge spojine dušika. Dušik, vezan v spojinah, porabijo rastline za svojo rast.
Pri razpadu odmrlih rastlin in živalskih odpadkov nastanejo nitrati, ki jih lahko rastline porabijo za rast. Del nitratov pa gre v podtalnico. Nekatere bakterije spremenijo nitrate nazaj v dušik, ki preide v zrak. Količino dušika v prsti lahko povečamo tudi z dodajanjem dušikovih umetnih gnojil.
Katera spojina dušika brez barve in neprijetnega vonja je pomembna za pridobivanje umetnih gnojil?
Za pridobivanje umetnih gnojil je pomemben amonijak.
Pomembne nekovine so kisik, vodik in fosfor. Oglej si posnetke o omenjenih elementih.
KLJUČNE BESEDE
• ogljik • dušik • fosfor • kroženje dušika • gnojila
POVZETEK
V neživem svetu sta v spojinah najpogostejša elementa kisik in silicij. V živem svetu prevladujejo spojine nekovin, predvsem vodika, ogljika in kisika. Atomi teh elementov gradijo molekule ogljikovih hidratov in maščob. V molekulah beljakovin pa so poleg atomov teh elementov vezani še atomi dušika in žvepla. Rastline potrebujejo za svojo rast zlasti spojine dušika, fosforja in kalija. Pomanjkanje spojin teh elementov v prsti nadomestimo z gnojili. V naravi dušik in njegove spojine krožijo.