Kovalentna vez
Kovalentna vez
Kristali sladkorja in kristali soli so si na pogled precej podobni. Vez med atomi v sladkorju pa je drugačna kot vez med ioni v ionskem kristalu natrijevega klorida. Vez, ki atome v sladkorju in podobnih snoveh povezuje v molekule, imenujemo kovalentna vez. Kovalentna vez nastane med atomi nekovin. V nadaljevanju si bomo to vez ob različnih zgledih podrobneje ogledali.
Vez med atomi v sladkorju je drugačna kot vez med ioni v soli. Vez, ki atome v sladkorju povezuje v molekule, imenujemo kovalentna vez, ki nastane med atomi nekovin. V nadaljevanju si bomo to vez ob različnih zgledih podrobneje ogledali.
Kdaj nastane kovalentna vez?
Kovalentna vez nastane, kadar se med seboj povezujejo atomi nekovin.
Molekula vodika
Ko se atoma vodika približujeta, začne pozitivno jedro enega atoma privlačiti elektron drugega atoma in obratno. Vez med atomoma imenujemo kovalentna vez.
Elektrona, ki pripadata vsak svojemu atomu vodika, tvorita vezni ali skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo vodika. Atoma si elektrona delita tako, da se zdi, kot da ima vsak atom vodika zapolnjeno zunanjo lupino. Podobno kot v primeru žlahtnega plina helija, He, ki ima v zunanji lupini dva elektrona, torej ima polno zunanjo lupino.
Vezni elektronski par v molekuli vodika pomeni enojno kovalentno vez.
Ko se atoma vodika približujeta, začne pozitivno jedro enega atoma privlačiti elektron drugega atoma in obratno. Vez med atomoma imenujemo kovalentna vez.
Elektrona tvorita vezni ali skupni elektronski par, ki ju poveže v molekulo vodika. Elektrona si delita tako, kot da ima vsak atom vodika zapolnjeno zunanjo lupino.
Vezni elektronski par v molekuli vodika pomeni enojno kovalentno vez.
Molekula kisika
V molekuli kisika sta dva atoma kisika, povezana z dvojno kovalentno vezjo.
Vsak kisikov atom v vsako vez prispeva dva elektrona, tako da si kisikova atoma delita dva vezna ali skupna elektronska para. Tvorita se lahko dve kovalentni vezi, ki pomenita dvojno kovalentno vez. Iz razporeditve zunanjih elektronov v molekuli kisika vidimo, da ima kisikov atom štiri zunanje elektrone, ki pri nastanku vezi ne sodelujejo. To so nevezni elektroni. Dva nevezna elektrona tvorita nevezni elektronski par. Molekula kisika ima štiri nevezne elektronske pare.
Vsak kisikov atom v vsako vez prispeva dva elektrona. Kisikova atoma si vdelita dva vezna ali skupna elektronska para. Tvorita se dvojna kovalentna vez. Kisikov atom ima štiri zunanje elektrone, ki pri nastanku vezi ne sodelujejo. To so nevezni elektroni. Dva nevezna elektrona tvorita nevezni elektronski par. Molekula kisika ima štiri nevezne elektronske pare.
Nnevezne elektronske pare označimo s pikami, dvojno kovalentno vez pa z dvema črticama.
Nepolarna vez
Nepolarna kovalentna vez nastane med istovrstnimi atomi nekovin.
Molekula dušika
V molekuli dušika sta dva atoma dušika, povezana s trojno kovalentno vezjo.
Vsak dušikov atom prispeva tri elektrone, tako da si dušikova atoma delita tri vezne ali skupne elektronske pare in se lahko tvorijo tri kovalentne vezi. Molekula dušika ima tudi dva nevezna elektronska para.
Dušikova atoma si delita tri vezne ali skupne elektronske pare in lahko tvorita tri kovalentne vezi. Molekula dušika ima tudi dva nevezna elektronska para.
Molekula vodikovega klorida
Tudi atoma v molekuli vodikovega klorida, HCl, sta povezana s kovalentno vezjo.
Da bo imel klorov atom zunanjo lupino zapolnjeno, potrebuje še en elektron. Klorov atom se z vodikovim atomom poveže tako, da v vez prispeva en elektron, drugega pa prispeva vodikov atom.
Nastane vezni ali skupni elektronski par, ki atoma vodika in klora poveže v molekulo vodikovega klorida. Vezni elektronski par v molekuli vodikovega klorida pomeni enojno kovalentno vez. Molekula vodikovega klorida ima linearno obliko.
Klor za zapolnjeno zunanjo lupino potrebuje še en elektron. Klorov atom v vez prispeva en elektron, drugega pa prispeva vodikov atom.
Nastane vezni ali skupni elektronski par, ki atoma vodika in klora z enojno kovalentno vezjo poveže v molekulo vodikovega klorida, ki ima linearno obliko.
Molekulo vodikovega klorida tvorita različna atoma, atom klora in atom vodika. Atom klora bolj pritegne vezni elektronski par kot atom vodika. Vez med atomoma vodika in klora je zato polarna vez.
Molekulo vodikovega klorida tvorita atom klora in atom vodika. Atom klora bolj pritegne vezni elektronski par kot atom vodika, zato tvorita polarno vez.
Vodikov klorid
Vodikov klorid, HCl(g), je zelo dobro topen v vodi; pri uvajanju v vodo nastane močna klorovodikova kislina, HCl(aq).
Razloži, kako se med seboj povežeta atom vodika in atom fluora. Kakšna vez nastane med njima? Kaj so osnovni gradniki plina vodikovega fluorida, HF?
Atom vodika ima en zunanji elektron, atom fluora pa 7. V vezni elektronski par fluorov atom prispeva en elektron, drugega pa prispeva vodikov atom. Nastane polarna kovalentna vez. Osnovni gradniki plina vodikovega fluorida so molekule vodikovega fluorida, HF.
Molekula amonijaka
Amonijak je spojina dušika in vodika.
Dušikov atom se poveže s tremi vodikovimi atomi tako, da v vsako vez prispeva en elektron, po en elektron pa prispevajo vodikovi atomi. V molekuli amonijaka so zato tri enojne kovalentne vezi.
Dušikov atom se poveže s tremi vodikovimi atomi. V molekuli amonijaka so zato tri enojne kovalentne vezi.
Ker atom dušika bolj pritegne vezni elektronski par, so vezi med atomi dušika in vodika polarne.
V molekuli električni naboj ni enakomerno porazdeljen, zato je molekula amonijaka polarna.
Vezi med atomi dušika in vodika so polarne.
Električni naboj v molekuli ni enakomerno porazdeljen, molekula amonijaka je polarna.
Molekula vode
Voda je spojina vodika in kisika.
Kisikov atom se poveže z dvema vodikovima atomoma tako, da v vsako vez prispeva en elektron, po en elektron pa prispevata vodikova atoma. V molekuli vode sta zato dve enojni kovalentni vezi.
Kisikov atom v vez prispeva en elektron, dva vodika atoma pa prispevata vsak enega. V molekuli vode sta zato dve enojni kovalentni vezi.
Atom kisika bolj pritegne vezni elektronski par. Vezi med atomi kisika in vodika sta zato polarni.
V molekuli vode električni naboj ni enakomerno porazdeljen, zato je molekula polarna.
Vezi med atomi kisika in vodika sta polarni.
V molekuli vode električni naboj ni enakomerno porazdeljen, zato je molekula polarna.
Razloži, kako se atoma vodika in atom žvepla povežejo v molekulo vodikovega sulfida. Kaj so osnovni gradniki te molekule?
Žveplov atom se z dvema vodikovima atomoma poveže v molekulo vodikovega sulfida tako, da v vsako vez prispeva en elektron, po en elektron pa prispevata vodikova atoma. V molekuli vodikovega sulfida sta zato dve enojni kovalentni vezi. Osnovni gradniki vodikovega sulfida so molekule vodikovega sulfida, H2S.
Molekula metana
Metan je spojina ogljika in vodika.
Ogljikov atom se zato poveže s štirimi vodikovimi atomi tako, da nastanejo štiri enojne kovalentne vezi.
Atom ogljika le malo bolj pritegne vezni elektronski par kot atom vodika. Vezi med atomi ogljika in vodika so zato šibko polarne. Ker pa je porazdelitev naboja enakomerna, je molekula metana nepolarna.
Vezi med atomi ogljika in vodika so šibko polarne. Porazdelitev naboja je enakomerna, zato je molekula metana nepolarna.
KLJUČNE BESEDE
• kovalentna vez • vezni ali skupni elektronski par • nevezni elektronski par
• polarna vez • nepolarna vez • polarna molekula • nepolarna molekula
POVZETEK
Atomi nekovin se med seboj povezujejo s kovalentnimi vezmi. Dva atoma nekovin prispevata elektron v vezni ali skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo. Nastali par pripada obema atomoma. Atoma sta povezana s kovalentno vezjo.