Knjižni in neknjižni jezik

V vsakdanjih pogovorih uporabljamo neknjižni jezik, npr. v pogovoru s starši, sorodniki, prijatelji, z vrstniki. Neknjižnih zvrsti jezika je v Sloveniji veliko, npr. na Primorskem govorijo drugače kot na Koroškem ali v Prekmurju.

Knjižni jezik uporabljamo, kadar pišemo ali beremo in kadar govorimo pred javnostjo, npr. pred sošolci pri pouku, pred gledalci na šolskih prireditvah, radijskimi poslušalci, televizijskimi gledalci. Knjižni jezik je en sam in je za vse Slovence enak. Knjižnega jezika navadno ne govorimo doma.

V Slovenskem pravopisu so napisana pravila knjižnega jezika, npr. o:

• zapisu glasov s črkami (npr. sladoled, konj),
• rabi velike začetnice (npr. Idrija, Miha),
• pisanju skupaj ali narazen (npr. ne bo, nisem),
• rabi ločil.