Naravne značilnosti

Površje in delitev

Obsredozemske pokrajine lahko razdelimo glede na kamninsko zgradbo na:

  • pokrajine,
  • kraške pokrajine in
  • Jadransko morje oziroma Tržaški zaliv.

Razdelimo jih lahko tudi na:

  • pokrajine ob morju in
  • pokrajine v notranjosti.

Kamninska zgradba (apnenec in fliš) ima zelo velik vpliv na naravne in družbene značilnosti Obsredozemskih pokrajin.

Flišne pokrajine so zgrajene iz različnih plasti kamnin. Fliš ne prepušča vode. Na njem so nastala nizka gričevja, ki so jih reke in potoki razrezali s številnimi dolinami. Flišne pokrajine so Goriška brda, Vipavska dolina, Brkini in Koprsko gričevje.

Edina kraška pokrajina je planota Kras. Površje Krasa je podobno kot v Dinarskokraških pokrajinah polno različnih kraških oblik.
Dejavost

Škocjanske jame
  • Oblikovala jih je reka Reka.
  • V njih si lahko ogledamo velik podzemni kanjon, številne slapove, velike dvorane, ogromne kapnike.
  • Od leta 1986 so del svetovne dediščine .

Tržaški zaliv je skrajni severni del Jadranskega morja. Delijo si ga Italija, Hrvaška in Slovenija. Zaradi dveh velikih pristanišč, Trsta v Italiji in Kopra v Sloveniji, je v njem zelo gost ladijski promet. Morje je plitvo in s treh strani obdano s kopnim, zato je zelo občutljivo za onesnaževanje. Obala je razčlenjena in jo sestavlja več zalivov. Največja sta Koprski in Piranski zaliv. Ponekod je obala zaradi strmih in visokih težko dostopna.
Dejavost

Podnebje, rastlinstvo in živalstvo

Zaradi vpliva morja imajo območja ob morju višje temperature kot ostala Slovenija. Poletja so vroča, dolga, z malo padavin, zime so kratke, vlažne, temperature pa le redko padejo pod nič stopinj. Morje se ohlaja počasneje kot kopno in zadrži višje temperature tudi pozimi ter tako segreva okolico. Za hladno polovico leta je značilna burja. To je močan, hladen veter, ki piha iz notranjosti proti morju. Burja povzroča veliko težav v prometu, podira drogove in drevesa ter odkriva strehe.

Zaradi višjih zimskih temperatur rastejo tu tudi rastline, ki pozimi ne odvržejo listov. To so zimzelene rastline. Večini rastlin pa pozimi listje odpade. Naravno rastlinstvo je večinoma izkrčeno ali spremenjeno. Nadomestile so ga kulturne rastline, kot so oljka, kaki, figovec, granatno jabolko, sivka, rožmarin … To so rastline, ki v ostalih delih Slovenije zaradi nizkih temperatur težje uspevajo.

Olive rastejo na oljki.
Galerija

V Obsredozemskih pokrajinah živi veliko različnih živalskih vrst. Med drugim tu živita tudi drobna etruščanska rovka, eden najmanjših sesalcev na svetu, in rumenonogi galeb.

Etruščanska rovka

Rumenonogi galeb živi vzdolž morske obale.

Vodovje

Največji pomen ima morje. Morje vpliva na podnebje, rastlinstvo ter na življenje ljudi in na dejavnosti. Največja reka, ki se izliva v Tržaški zaliv, je Soča. Po flišnih pokrajinah tečejo še Vipava, Reka, Rižana in Dragonja, ki pa so kratke reke. Na Krasu rek skoraj ni, voda se večinoma pretaka podzemno.
Dejavost

Oglej si in pojasni