Ljudje in gospodarstvo

Poselitev

Dinarskokraške pokrajine so poleg Alpskih pokrajin najredkeje poseljene. Redka poselitev visokih planot in hribovij je tudi posledica plitve prsti in zato omejenih možnosti za kmetijstvo. Visoke planote in hribovja so zato že od nekdaj območje odseljevanja prebivalstva. Na odseljevanje prebivalstva vplivajo tudi slabe prometne povezave in težavna oskrba z vodo.

Gosteje so poseljena kraška polja, kjer prevladujejo majhna naselja. Večja naselja so na malce dvignjenem robu kraških polj, kjer so varna pred poplavami. Večji kraji so Kočevje, Postojna, Grosuplje, Logatec, Cerknica, Ribnica, Črnomelj in Metlika.
Galerija

Gospodarstvo nekoč

Na gospodarstvo so tako kot drugod vplivale naravne razmere. Uporabljali so naravne vire, ki so jih našli v svoji bližini. Ljudje so se zaradi višjih nadmorskih višin, strmih pobočij in plitve prsti, preživljali predvsem z živinorejo. Zaradi obsežnih gozdov se je razvilo gozdarstvo in predelava lesa. Žage in delavnice za predelavo lesa so bile postavljene ob rekah in potokih. Pred izgradnjo urejenih cest je bilo pomembno tovorništvo. Tovorništvo je tovorjenje različnega blaga na mulah, oslih ali konjih. Razvilo se je tudi izdelovanje suhe robe in krošnjarjenje.

Suha roba in krošnjarjenje
  • Ribničani so najprej iz lesa vsi izdelovali vse, pozneje je vsak izdeloval tisto, kar je najbolje znal.
  • Izdelovali so zobotrebce, jedilni pribor, vedra, rešeta in druge predmete za vsakdanjo rabo. Ti predmeti so znani kot suha roba.
  • Krošnjarji, predvsem moški, so v hladni polovici leta izdelke naložili v velike koše in jih prodajali po svetu.

Belokranjske pisanice
  • So narejene tako, da površino, ki naj bi po barvanju ostala nepobarvana, zaščitijo z voskom.
  • Surova jajca so porisali s peresom, iz katerega je tekel staljen vosek, potem pa so jih skuhali v vodi, ki so jo obarvali z naravnimi barvili (čebulni listi, žafran, hrastovo lubje, češnje …).

Gospodarstvo danes

Kmetijstvo tudi danes nima pomembnejše vloge. Njive in travniki so le na dnu kraških polj. Spet se je začela v večji meri uveljavljati živinoreja, predvsem ovčereja. V Beli krajini je od nekdaj pomembno vinogradništvo. Iz žag in lesnih delavnic se je razvila lesna industrija, ki je po osamosvojitvi Slovenije in prihodu cenejših izdelkov iz tujine večinoma propadla. Danes je industrija razvita predvsem v večjih mestih. V zadnjem času ima vse pomembnejšo vlogo turizem. Turiste privlačijo kraške oblike, predvsem kraške jame, presihajoča jezera ter reki Kolpa in Krka, ob katerih so nastali številni kampi in rafting centri.

Oglej si in pojasni