Naravne značilnosti

Površje in delitev

Na površju se menjavajo:

in hribovja ter
s kraškimi polji.

Visoke Dinarske planote se začnejo na severozahodu Slovenije. Nato si proti jugovzhodu sledijo Trnovski gozd, Nanos, Javorniki, Snežnik in Kočevski Rog. Povsem na vzhodu, ob meji s Hrvaško, so Gorjanci. Posamezni vrhovi visokih planot segajo tudi nad 1000 metrov nadmorske višine.

Med njimi so številna kraška polja. Najbolj znani kraški polji sta Cerkniško in Planinsko polje. Na skrajnem jugovzhodu ob Kolpi je Bela krajina.

V kamninski zgradbi prevladujeta in , na katerih so se razvile različne površinske in podzemeljske kraške oblike, tudi številne kraške jame.

Podnebje, rastlinstvo in živalstvo

Zime so mrzle in dolge, poletja so topla, kratka in imajo veliko padavin. V najvišjih delih je podnebje podobno podnebju Alpskih pokrajin.

So najbolj gozdnate pokrajine v Sloveniji. Tu so se ohranili tudi . Ti gozdovi so dom vsem trem našim zverem: rjavemu medvedu, volku in risu. V nekaterih kraških jamah živi človeška ribica, dvoživka brez oči in temnega kožnega barvila. Je največja jamska žival na svetu.

Človeška ribica (močeril ali proteus)

Prvič je bila omenjena že leta 1689.
Takrat so verjeli, da so živali, ki jih je na površje prinesla visoka voda, mladiči zmaja, ki živi v jami.
Je dvoživka, tako kot pupki, močeradi in žabe.

Vodovje

Dinarskokraške pokrajine imajo najredkejšo rečno mrežo med vsemi pokrajinami. Površinskih voda zaradi kraškega površja skoraj ni. Reke in potoki le kratek čas tečejo po površju, nato pa poniknejo v podzemlje. Edini večji reki, ki ne ponikneta v podzemlje, sta Krka in Kolpa. Na nekaterih kraških poljih so v hladni polovici leta pogoste poplave. Nastanejo presihajoča jezera.

Kolpa je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško.

Oglej si in pojasni