Površje in delitev
V površju se izmenjujejo ravnine in gričevja. Ravnine so ob večjih rekah. Na obeh straneh Mure je Murska ravnina. Ob reki Dravi sta Dravsko in Ptujsko polje. Na jugu ob reki Krki je Krška kotlina. Gričevja se začnejo na skrajnem severovzhodu, kjer je Goričko. Med Muro in Dravo so Slovenske gorice. Na vzhodu, ob meji s Hrvaško, so Haloze in Kozjansko.
Podnebje, rastlinstvo in živalstvo
Podnebje je podobno kot v večjem delu Slovenije. Poletja so vroča, zime mrzle, v primerjavi z ostalo Slovenijo je tu najmanj padavin. Zaradi manjše količine padavin so poleti pogoste suše.
V preteklosti so tu prevladovali listnati gozdovi, ki pa so večinoma . Ohranili so se predvsem ob rekah in na osojnih straneh gričevij. Na pobočjih gričevij, kjer so izkrčili gozdove, so pogosti .
Vodovje
Pokrajine imajo gosto rečno mrežo. Večje reke so Drava, Sava, Mura in Krka. Tako reke kot potoki imajo majhen , plitve in večji del leta malo vode. Na ravninah tečejo počasi in ustvarjajo številne zavoje (okljuke). Ob večji količini padavin reke in potoki pogosto prestopijo bregove in poplavljajo.
Ponovim in razmislim
- Kaj je značilno za površje?
- Na zemljevidu pokaži in poimenuj večje pokrajine Obpanonskih pokrajin.
- Na zemljevidu pokaži in poimenuj večje reke ter opiši značilnosti toka rek in potokov Obpanonskih pokrajin.
- Zakaj reke v Obpanonskih pokrajinah pogosto poplavljajo?
Zdaj vem
- Obpanonske pokrajine ležijo na vzhodu Slovenije, na obrobju Panonske nižine.
- Razdelimo jih na ravnine in gričevja.
- Reke tečejo počasi in ustvarjajo številne zavoje.
- Listnati gozdovi, ki so včasih prevladovali, so večinoma izkrčeni.