Naravne značilnosti

Površje in delitev

Za Predalpske pokrajine je značilno zelo razgibano površje. Prevladujejo hribovja, med njimi so doline in kotline. Posamezni deli Predalpskih pokrajin se med seboj precej razlikujejo. Na zahodu so hribovja s strmimi pobočji in ozkimi dolinami. Na vzhodu in severovzhodu sta bolj položno Posavsko hribovje in Pohorje, doline pa so večje in širše. Največ ravnega površja je v Ljubljanski kotlini in Celjski kotlini ter v Šaleški dolini.

Predalpske pokrajine delimo na:

  • Zahodno predalpsko hribovje,
  • Ljubljansko kotlino,
  • Vzhodno predalpsko hribovje,
  • Severovzhodno predalpsko hribovje.

Tolmin in tolminsko hribovje, Zahodno predalpsko hribovje
Dejavnost

Podnebje, rastlinstvo in živalstvo

Poletja so vroča, zime mrzle. Izjema je Pohorje, ki ima hladnejše podnebje, zelo podobno podnebju v Alpskih pokrajinah.

Hribovja so do najvišjih vrhov porasla z gozdovi. V dolinah in kotlinah so gozdove zaradi kmetijstva, industrije in prometa večinoma izkrčili.

V Predalpskih pokrajinah živijo živali, ki jih najdemo tudi v drugih slovenskih pokrajinah, to so: srna, divji prašič, navadni jazbec, lisica …
Galerija
Dejavnost

Vodovje

Večje reke Predalpskih pokrajin so Sava, Savinja, Drava, Idrijca, Sora … Reke, ki večinoma izvirajo v Alpah, v dolinah in kotlinah umirijo svoj tok in pogosto poplavljajo.

Največje naravno jezero Predalpskih pokrajin je Blejsko jezero. Na Dravi, Savi in Soči so za jezovi nastala umetna jezera. Umetna jezera služijo hidroelektrarnam za pridobivanje električne energije. Umetna jezera so nastala tudi nad velenjskim rudnikom zaradi ugrezanja tal.
Galerija

Na Pohorju in na Ljubljanskem barju so na mokrotnih tleh nastala barja.

Človek je barje spremenil v kulturno pokrajino. Velika izsuševalna dela so omogočila poselitev in kmetijsko obdelavo barja. Še vedno pa se pojavljajo vsakoletne poplave in ugrezanje tal.

Oglej si in pojasni