Kabaret, muzikal in rock opera
Konec 19. in v 20. stoletju so se razvile tudi nove, popularne oblike glasbenega gledališča, med katerimi so najpomembnejše kabaret, muzikal in rock opera.
Konec 19. in v 20. stoletju so se razvile tudi nove, popularne oblike glasbenega gledališča: kabaret, muzikal in rock opera.
Kabaret (fr. cabaret, izg. kabaré) je majhno zabavno gledališče s sporedom, sestavljenim iz šansonov, skečev, satire in kratkih govorov, večinoma politične, družbenokritične ali umetniške narave. Prvotno je bil namenjen izbranemu občinstvu, šele pozneje širši publiki. Razvil se je v Franciji, kjer so leta 1881 odprli kabaretno gledališče Le chat noir (Črna mačka). Eno najbolj znanih gledališč za kabarete je Moulin Rouge (Rdeči mlin) v Parizu.
Kabaret je majhno zabavno gledališče s sporedom, sestavljenim iz šansonov, skečev, satire in kratkih govorov. Vsebina kabaretov je politične, družbenokritične ali umetniške narave. Razvil se je v Franciji, najbolj znani francoski kabaretni gledališči pa sta Le chat noir (Črna mačka) in Moulin Rouge (Rdeči mlin).
Slovenski umetniki so leta 2012 izbrali najboljše skladbe iz svetovno znanih muzikalov (Porgy and Bess, Can-Can, Gypsy, Chicago idr.) in jih povezali v zabavni kabaret z naslovom Grand pok. Nedavno je kabaret z naslovom Sedmina požel velik uspeh na Češkem. Njegova vsebina je povzeta po romanu Leva Tolstoja Ana Karenina, zrežiral pa ga je slovenski umetnik Matija Solce.
Šanson (fr. chanson – pesem) je oblika popevke, ki izhaja iz Francije in so jo prepevali zlasti v kabaretih. Njeno zlato obdobje je bilo med obema svetovnima vojnama, živi pa še danes. Tematika šansonov je zelo raznolika (politična, komična, ljubezenska itd.), pogosto se v besedilu pojavljata ironija in satira. Med najbolj znanimi šansonjerji so bili npr. Jacques Brel, Édith Piaf in Leonard Cohen.
Slovenski umetniki so leta 2012 izbrali najboljše skladbe iz svetovno znanih muzikalov in jih povezali v kabaret z naslovom Grand pok. Velik uspeh pri nas je doživel tudi kabaret z naslovom Sedmina.
Šanson je oblika popevke, ki izhaja iz Francije in so jo prepevali zlasti v kabaretih. Tematika šansonov je zelo raznolika (politična, komična, ljubezenska, itd.). Med najbolj znanimi šansonjeri so bili Jacques Brel, Édith Piaf in Leonard Cohen, med slovenskimi pa Fran Milčinski – Ježek, Iztok Mlakar in Svetlana Makarovič.
Med začetniki šansona na Slovenskem je bil Frane Milčinski - Ježek, drugi naši znani šansonjerji pa so še Iztok Mlakar, Svetlana Makarovič, Jani Kovačič, Vita Mavrič, Jure Ivanušič in Marko Brecelj.
Beseda muzikal (angl. musical) je skrajšana oblika pojma musical comedy, kar pomeni glasbena komedija. Muzikal je nastal s spajanjem evropske in ameriške ljudske glasbe, operete, kabareta in jazzovskih prvin. Gre za sodobno popularno odrsko delo z govorom, solističnimi in zborovskimi pesmimi (songi), plesnimi točkami, sceno in kostumi. Nastopajoči morajo biti dobri pevci, igralci in plesalci. Zgodbe v muzikalih so lahko ljubezenske, družbenokritične ali posmehljivo posnemajo opereto. Lahko pa so muzikali navdihnjeni tudi s poezijo: npr. v muzikalu skladatelja Andrewa Lloyda Webbra Mačke (Cats) najdemo verze T. S. Eliota, ameriškega pesnika 20. stoletja.
Muzikal je glasbena komedija, ki vsebuje sodobno popularno odrsko delo z govorom, solističnimi in zborovskimi pesmimi, plesnimi točkami, sceno in kostumi. Zgodbe so ljubezenske, družbenokritične ali posmehljivo posnemajo opereto.
Z rockom se je razvila različica muzikala, imenovana rock opera. Sestavljena je iz rockovskih pesmi, ki se nanašajo na skupno vsebino.
Z rockom se je razvila različica muzikala rock opera.
Najbolj znano središče muzikala je Broadway v New Yorku. Največji razcvet je Broadway doživel med letom 1943, ko so tam začeli predvajati muzikal Oklahoma s takrat rekordnim številom izvedb (2212), in letom 1968, ko je bila na sporedu rock opera Lasje (Hair). Goslač na strehi (Fiddler on the Roof) ameriškega skladatelja Jerryja Bocka pa je obveljal za prvi muzikal v zgodovini Broadwaya, ki je presegel mejo 3000 ponovitev (premiera je bila leta 1964). Osvojil je devet znamenitih gledaliških nagrad – tonyjev. V filmski različici iz leta 1971 je kot goslač nastopil sloviti violinist judovskega rodu Isaac Stern. Film je postal svetovna uspešnica in je dobil tri oskarje, med drugim ga je dobil avtor aranžmajev in dirigent John Williams.
Najbolj znano središče muzikala je Broadway v New Yorku.
Med najbolj znanimi skladatelji muzikalov so Avstrijec Frederick Loewe, Američani George Gershwin, Richard Rodgers in Leonard Bernstein ter Anglež Andrew Lloyd Webber. Po muzikalih so narejeni številni filmi, mnoge pesmi pa so postale evergreeni.
Evergreen je priljubljena skladba iz popularne, plesne ali jazzovske glasbe, ki ostane priljubljena dalj časa.
Med najbolj znanimi skladatelji muzikalov so Frederick Loewe, George Gerscwin in Andrew Lloyd Webber.
EVERGREEN
(angl. vedno zelen) je pesem iz popularne, plesne ali jazzovske glasbe, ki ostane priljubljena dalj časa.
TONIGHT
MARIA:
Only you, you’re the only thing I’ll see forever.
In my eyes, in my words and in ev’rything I do,
Nothing else but you.
Ever!
TONY:
And there’s nothing for me but Maria,
Ev’ry sight that I see is Maria.
MARIA:
Tony. Tony ...
TONY:
Always you, ev’ry thought I’ll ever know.
Ev’rywhere I go, you’ll be, you and me!
All the world is only you and me!
(They kiss.)
Tonight, tonight,
It all began tonight,
I saw you and the world went away.
Tonight, tonight,
There’s only you tonight,
What you are, what you do, what you say.
Today, all day I had the feeling
A miracle would happen.
I know now I was right.
For here you are,
And what was just a world is a star
Tonight!
BOTH:
Tonight. Tonight,
The world is full of light,
With suns and moons all over the place.
Tonight, tonight,
The world is wild and bright.
Going mad, shooting sparks into space.
Today the world was just an address.
A place for me to live in,
No better than all right,
But here you are
And what was just a world is a star
Tonight!
(They kiss. Maria goes inside.)
MARIA:
Le ti mi vekomaj boš pred očmi.
Le ti boš v vsem, kar uzrem, povem, storim.
Nič drugega kot ti.
Vselej!
TONY:
In zame je samo Maria,
vidim le Mario.
MARIA:
Tony. Tony ...
TONY:
Vselej edina moja misel boš.
Kjer bom, boš ti in bova ti in jaz!
Ves svet sva le ti in jaz!
(Se poljubita.)
Nocoj, nocoj,
nocoj se je vse začelo,
uzrl sem te in svet se je izgubil.
Nocoj, nocoj,
nocoj si le ti,
kar si, kar storiš, poveš.
Slutil sem ves dan,
da čudež se bo zgodil.
Zdaj vem, da se nisem motil,
saj tukaj si
in zvezda je nocoj, kar nekdaj svet je bil.
Nocoj!
SKUPAJ:
Nocoj, nocoj
svet ves svetel je
od neštetih mesecev in sonc.
Nocoj, nocoj
žari kot ob stvarjenju.
Nebrzdano letijo iskrice v nebo.
Svet je bil kraj, kjer pač živim,
zgolj moj naslov,
povsem posvetno običajen.
Toda zdaj ti tukaj si
in zvezda je nocoj, kar nekdaj svet je bil.
Nocoj!
(Se poljubita. Maria odide noter.)
Na Slovenskem
Med redkimi slovenskimi muzikali je Cvetje v jeseni skladatelja Matjaža Vlašiča iz leta 2014. Besedilo je vzeto iz istoimenske povesti Ivana Tavčarja.
Med redkimi slovenskimi muzikali je Cvetje v jeseni skladatelja Matjaža Vlašiča iz leta 2014.
Anekdota
Sin Matija Milčinski o tem, kako je Ježek urejal svoj arhiv:
»Tako, da je stvari vrgel noter v omaro! Enkrat se je zaprl v sobo, češ da bo naredil red s papirji, a ko smo ga čez eno uro obiskali, je sedel pred dvema listoma, ki ju je imel na svoji levi strani, in listom, ki ga je imel na desni strani.
V roki je imel list, ki ga je prelagal z enega ›kupa‹ na drugega. Nato je vse skupaj znova stlačil nazaj.«
(»Bogate Ježkove omare«, Dnevnik, 16. december 2011)
Minuta za razmislek
Umetnost ni nikoli ustavila vojne ali komu dala službe. Umetnost ne more spremeniti dogodkov. Vendar lahko vpliva na ljudi tako, da jih spremeni, obogati, oplemeniti in opogumi. Potem lahko ravnajo tako, da vplivajo na potek dogodkov …
Leonard Bernstein