Odtis zvočne barvitosti – impresionizem
Skladatelji: Claude Debussy, Maurice Ravel, Anton Lajovic
Impresionizem je umetniška slogovna smer, ki je nastala v zadnji četrtini 19. stoletja v Franciji in je trajala do konca prve svetovne vojne. Najprej se je pojavila v slikarstvu, pozneje pa tudi v glasbi in književnosti.
V nasprotju s čustveno izpovedjo romantike impresionizem temelji na izražanju bežnih vtisov in zaznav iz življenja ali narave. Ime je dobil po oznaki za sliko Clauda Moneta Impresija: Sončni vzhod, ki je bila razstavljena leta 1874 v Parizu na skupinski razstavi (impresija = vtis). V likovni umetnosti je stopila v ospredje zlasti igra svetlobe in barve.
Najpomembnejša predstavnika impresionizma sta Claude Debussy in Maurice Ravel.
Impresionizem je umetniška slogovna smer, ki je nastala v zadnji četrtini 19. stoletja v Franciji in je trajala do 1. svetovne vojne. Najprej se je pojavil v slikarstvu, pozneje tudi v glasbi in književnosti.
Impresionizem temelji na izražanju zunanjih, trenutnih vtisov in zaznav iz življenja in narave. Ime je dobilo po sliki Clauda Moneta Impresija: Sončni vzhod. Beseda impresija pomeni vtis. V impresionizmu prevladujejo vedri prizori iz življenja in narave. Slikarji so s slikanjem v naravi na platno ujeli trenutno svetlobo. Njihove slike so skupek barvnih nanosov in zabrisanih linij.
Najpomembnejša predstavnika impresionizma sta Claude Debussy in Maurice Ravel.
Anekdota
Študentka glasbe je imela na pedagoški praksi nastop v osnovni šoli na temo impresionizem. Povedala je nekaj o značilnostih tega obdobja v različnih vrstah umetnosti. Med drugim je navedla tudi, da moramo slike impresionistov gledati nekoliko oddaljeni, saj zaradi slikarske tehnike od blizu vidimo le nejasne obrise.
Pri utrjevanju znanja je učence med drugim vprašala tudi naslednje:
»Kaj mislite, kdo je imel težjo nalogo – glasbenik impresionist ali likovnik impresionist?«
Učenci so se spogledali, saj jim je bilo vprašanje čudno in nejasno. Po dolgi tišini se opogumi eden od njih in reče: »Po mojem mnenju je imel težje delo slikar. Risati je moral od daleč, saj od blizu nič ni videl, zato pa je moral imeti zelo dolg čopič, ki je bil po vsej verjetnosti zaradi tega dokaj težek.«
Francoski skladatelj Claude Debussy (1862–1918) je bil začetnik modernizma in najpomembnejši predstavnik impresionizma v glasbi. Tudi impresionistični skladatelji so v glasbo prenašali svoje vtise in občutja. Debussy je rušil stara pravila z barvitimi harmonijami in »zabrisanimi« melodijami, ki se odmikajo od jasnih melodičnih linij. Skrivnost njegove glasbe je bila v rabi lestvic, drugačnih od mola in dura. Idejo za uvedbo osemtonskih, modalnih, celotonskih in pentatonskih lestvic je dobil pri ruskih skladateljih (iz ruske peterice) in v glasbi Daljnega vzhoda.
Francoski skladatelj Claude Debussy je najpomembnejši predstavnik impresionizma v glasbi. Skrivnost njegove glasbe je bila v rabi lestvic, drugačnih od dura in mola, kot so osemtonske, modalne, celotonske in pentatonske lestvice.
MODALNA LESTVICA
je sedemtonska lestvica starogrškega izvora; v srednjem veku je bila imenovana cerkvena lestvica.
CELOTONSKA LESTVICA
je šesttonska lestvica, sestavljena iz celih tonov brez poltonov.
PENTATONSKA LESTVICA
ali pentatonika je pettonska lestvica, običajno brez poltonov.
Anekdota
Po uspešni predstavitvi Debussyjeve opere Pelleas in Melisanda je neki novinar prosil skladatelja, ali sme poleg kritike objaviti tudi njegovo sliko.
»Seveda, rade volje vam jo pošljem, imam pa eno samo. In to je naredil neki fotograf, ko sem imel dve leti. Moram vam povedati, da sem se od takrat nekoliko spremenil.«
Minuta za razmislek
Glasbeniki slišijo samo glasbo, ki so jo napisale spretne roke, nikoli pa ne slišijo narave. Doživeti sončni vzhod je mnogo koristneje, kakor slišati Pastoralno simfonijo.
Claude Debussy
Minuta za razmislek
Tistih nekaj not, ki jih egipčanski pastir piska na piščali, mi je najljubših – on je del pokrajine in sliši harmonije, ki jih vaši nauki o kompoziciji niti ne slutijo.
Claude Debussy
Preludij k Favnovemu popoldnevu za orkester nas uvede v popoldansko vzdušje in razpoloženje zasanjanega favna. Debussyja je navdihnila istoimenska pesnitev, ki jo je napisal francoski pesnik Stephane Mallarmé. Skladba ima prav toliko taktov, kot ima pesem vrstic – to je 110.
Preludij k Favnovemu popoldnevu za orkester pripoveduje zgodbo o sanjavem favnu, ki se predaja popoldanskemu vzdušju in razpoloženju.
Ena od najbolj izvajanih skladb Clauda Debussyja je Mesečina, ki je bila izvirno napisana za klavir, a so jo pozneje številni skladatelji prirejali za različne glasbene sestave.
Ena najbolj izvajanih skladb Clauda Debussyja je skladba za klavir Mesečina, ki je bila pozneje prirejena za različne glasbene sestave.
Tudi Maurice Ravel (1875–1937) velja za impresionista, čeprav se od Debussyja v marsičem razlikuje. Poleg bogate zvočne barve odlikujejo njegove skladbe mojstrska orkestracija, jasne oblike in izrazit ritem pod vplivom španske glasbe in jazza. Širšemu občinstvu je skladatelj najbolj znan po orkestrskem delu Bolero, ki je kmalu postalo izjemno priljubljeno.
Glasbo Maurica Ravela oblikujejo bogate zvočne barve, mojstrstvo orkestracije in izrazit ritem pod vplivom španske glasbe in jazza. Njegovo najbolj znano delo je Bolero.
Anekdota
Med drugimi je Bolero izvajal tudi sloviti dirigent Arturo Toscanini. Čeprav je po Ravelovem mnenju dirigiral mnogo prehitro, je požel stoječe ovacije. Ravel je kljub temu pripomnil: »To je veliko prehitro.« Toscanini je odvrnil: »Vi pa res ne veste ničesar o svojem delu. Ta hitrost je edini način, da vaše delo ostane na repertoarju.«
Minuta za razmislek
Glasba mora biti najprej emocionalna in šele nato intelektualna.
Anekdota
Prva predstava Ravelovega Bolera je požela izjemen uspeh. Le neka dama, vsa v draguljih, ni bila prav nič navdušena, saj so jo že sredi koncerta slišali vzklikati: »On je nor, on je nor!«
Ko so pozneje to dogodivščino pripovedovali skladatelju, je ta zardel in se vidno zadovoljen zahihital, rekoč: »Aha, ona je glasbo zares razumela!«
BOLERO
je španski ples v ¾ taktu, prvotno za enega plesalca ali par. Plesalci se ob glasbi kitare in bobenčkov spremljajo s kastanjetami.
Skladatelj Maurice Ravel je poznan tudi po inštrumentaciji dela Modesta Musorgskega Slike z razstave.
Na Slovenskem
Slovenski skladatelji so se v obdobju med obema vojnama zelo približali evropskim. Tako kot po svetu najdemo tudi pri nas v tem času več slogovnih tokov, ki se lahko prepletajo v enem samem delu posameznega avtorja (impresionizem s pozno romantiko, ekspresionizem z novim klasicizmom itd.).
Impresionizem je vplival na vrsto slovenskih glasbenih ustvarjalcev: med njimi so Anton Lajovic, Lucijan Marija Škerjanc, Janko Ravnik in Demetrij Žebré.
Tudi slovenski skladatelji v obdobju med obema vojnama sledili več različnim slogovnim tokom. Impresionizem je vplival na vrsto slovenskih glasbenih ustvarjalcev, med njima Anton Lajovic in Demetrij Žebré.
Anton Lajovic (1878–1960), med drugim tudi pravnik in glasbeni publicist, je zavzeto spremljal sodobne evropske tokove, a hkrati opozarjal na pomembnost ohranitve nacionalnega bistva slovenske glasbe. Med njegovimi skladbami izstopajo zlasti zborovska dela in samospevi, postavil pa je tudi temelj slovenski orkestralni glasbi. Bil je med prvimi slovenskimi impresionisti. Njegova nečaka sta sloviti slovenski dirigent Uroš Lajovic in skladatelj Aleksander Lajovic, ki je deloval v Mariboru.
Izrazit vpliv impresionizma je opazen tudi v Treh vizijah za simfonični orkester skladatelja in dirigenta Demetrija Žebreta (1912–1970).
Anton Lajovic je pisal zborovska dela, samospeve in orkestralno glasbo. Njegovo najbolj znano delo je zborovska pesem Lan. Vpliv impresionizma je viden tudi v Treh vizijah za simfonični orkester skladatelja Demetrija Žebreta.
Lan
Dalko polje, beli dan,
v polju se zaplavil lan.
Rosa drobna se sveti,
duša draga, gde si ti?
Rosu bude sunce vzelo,
bu li moje suze štelo?
Rekel si: »Kad cvel bu lan,
buš vre moja v onaj dan!«
Vidiš, sad se sve plavi,
zakaj jošče kesniš ti?
Z žalosti bledi mi lice,
naj pozabit, naj bogice!
Kaj po boju gde ležiš’
za navek pod poljem spiš?
Poveč mi: »Kad lan bu cvel,
buš od mene senjat štel?«
Tak ja dragam cvetje lana,
tak boli me v srcu rana.
Dragutin Domjanić