O vetru

Gibanje zraka imenujemo veter. Povzročijo ga razlike v tlaku, ki so posledica neenakomernega segrevanja tal. Če so na nebu oblaki, se tam površina tal segreva počasneje kot površina, nad katero ni oblakov. Med površinama nastane temperaturna razlika. Zrak, ki je nad tlemi, je torej različno segret in se začne gibati.

Hladen zrak ima večjo gostoto od toplega, zato se spušča in topel zrak potiska navzgor. Na tem mestu se ustvari nizek zračni tlak. Na mestu, kjer se topel zrak dviguje, pa se ustvari visok zračni tlak.

Veter je gibanje zraka z območja visokega na območje nizkega zračnega tlaka.

Sonce segreva vodo in kopno. Prav tako se segreva zrak nad vodnimi in kopenskimi površinami. Podnevi se kopno segreva hitreje kot morje, ponoči pa se ohlaja hitreje kot morje. Veter zato ob morju piha tako podnevi kot ponoči. Večja kot je temperaturna razlika, močneje piha.

Vetru lahko določimo hitrost in smer. Hitrost vetra lahko izmerimo v enotah za hitrost – v kilometrih na uro (km/h) ali metrih na sekundo (m/s). Moč vetra podamo z lestvico od 0 do 12. Imenujemo jo Beaufortova lestvica. Stopnja 0 je brezvetrje, najvišja stopnja pa pomeni orkan. Hitrost vetra merimo z napravo, ki jo imenujemo vetromer.

Smer vetra se določa po smeri, iz katere piha. Nekateri vetrovi imajo tudi svoje ime. Burja je veter, ki piha s severovzhoda, severnik pa veter, ki piha s severa. Napravo, ki prikazuje smer vetra, imenujemo vetrokaz.

Smer in moč vetra kažejo tudi vetrne vreče, ki plapolajo na visokih drogovih ob letališčih in avtocestah.

Veter lahko povezujemo tudi z vremenskimi razmerami. Jugo je topel in vlažen veter, ki ga navadno spremlja oblačno vreme s padavinami. Burja je hladen in suh ter sunkovit veter, ki navadno napoveduje lepo vreme.