Kroženje vode v naravi
Voda v naravi neprestano kroži, kar omogoča sončna toplota. Voda iz rek, jezer in morij ves čas izhlapeva. Izhlapeva tudi iz rastlin (transpiracija). Vodni hlapi se dvigujejo v ozračje. Ko se zrak dviguje, se ohlaja. Vodni hlapi se takrat utekočinijo oziroma kondenzirajo v kapljice in nastane oblak. V najvišjem delu oblaka, kjer je temperatura najnižja, nastajajo ledeni kristali. Ti se pri spuščanju iz oblaka spreminjajo v padavine – dež, točo ali sneg. Ko padavine dosežejo tla, vanje pronicajo ali po površini odtekajo v morja, reke in jezera.
Vodo, ki pronica v tla in se nabira med plastmi tal, imenujemo podtalnica. Podtalnica je podzemna voda, ki se zbira na nepropustnih tleh. Med površinske vode štejemo potoke, jezera, reke, morja in oceane.
Vodo v telo vnašamo s pitjem in uživanjem hrane. Z znojenjem in izločanjem vračamo vodo v okolje. Živa bitja in okolje si tako izmenjujejo vodo.
Vprašanja
- Pojasni, kako nastanejo oblaki.
- Kaj je podtalnica?
- Katere površinske vode poznaš? Zakaj se vse površinske vode stekajo v morje?
Ponovim
- Voda v naravi kroži. Iz površinskih vod – potokov, rek, jezer, morij in oceanov – ves čas izhlapeva in se nabira v ozračju, kjer kondenzira. Voda, ki je zbrana v oblakih, pada na tla v obliki dežja, snega ali toče. Nato pronica skozi zemeljske plasti in se nabira v podzemni vodi – podtalnici.
- Vse površinske vode se stekajo v morja.