Ohranjanje užitnosti živil
Hrana je lahko rastlinskega ali živalskega izvora.
Rastlinskega izvora so na primer solata, ovseni kosmiči, krompir, koruza in jabolka ...,
živalskega izvora pa meso, ribe, salama, sir, jogurt, maslo …
Vse hrane ne zaužijemo v taki obliki, kot jo dobimo v naravi, ampak jo predelamo.
Predelava je priprava živila v prehranski industriji, doma ali v gostinskem obratu. Ljudje že tisočletja na različne načine predelujemo naravna živila in tako povečujemo njihovo trajnost ter izboljšujemo njihovo hranilno vrednost ali okus.
Živila se kvarijo zaradi škodljivih , ki za rast, razvoj in razmnoževanje potrebujejo hranilne snovi, vlago in ustrezno temperaturo (10–40 °C). Zaradi tega jih je treba shranjevati na hladnem. Če jim želimo podaljšati užitnost, lahko uporabimo različne postopke konzerviranja, kot so kisanje, soljenje, sladkanje, segrevanje, sušenje, zamrzovanje in drugi.
Hrana mora biti higiensko neoporečna. To pomeni, da ne vsebuje zdravju škodljivih mikroorganizmov in ni gnila ali plesniva. Sadje in zelenjavo pred zaužitjem umijemo, da zmanjšamo umazanijo in ostanke škropiv.
Na embalaži vsakega živila je zapisan rok trajanja oziroma rok uporabe. Dobro je vedeti, kako je treba shranjevati živila, zato je na embalaži zapisano tudi to, kje jih moramo shranjevati. Zapisi morajo biti v slovenskem jeziku.
Meso in mlečne izdelke, ki se hitro pokvarijo, shranjujemo v hladilniku. Tako jih dlje časa ohranimo sveže in užitne. Obstojna živila, kot sta moka in riž, hranimo v shrambi, ki mora biti suha.
Vprašanja
- S katerimi postopki podaljšamo možnost uporabe živil?
- Zakaj se živila kvarijo?
- Zakaj testenine shranjujemo v shrambi, meso pa v hladilniku?
Ponovim
- Hrana je rastlinskega in živalskega izvora. Za uživanje mora biti higiensko neoporečna.
- Škodljivi mikroorganizmi povzročajo kvarjenje hrane, medtem ko koristni ohranjajo njeno užitnost.
- Za podaljšanje uporabnosti živil uporabljamo različne postopke, kot so kisanje, soljenje, sladkanje, segrevanje, sušenje, zamrzovanje in drugi.