Mediji v sodobni družbi
Kaj so mediji?
Nepogrešljiv sestavni del demokracije je svoboda izražanja in tiska. Ta svoboda mora biti zagotovljena v vseh fazah delovanja demokracije: pred, med volitvami in po njih ter pri tekočem delu parlamenta, vlade in ostalih nosilcev oblasti. Volivci morajo biti namreč z njihovim delom seznanjeni, saj bodo tako lahko presodili, kdo je upravičil njihov volilni glas in kdo je vreden glasu na naslednjih volitvah. Da se volivci lahko odločajo, potrebujejo čim več informacij, ki so resnične in preverljive. Pri informiranju javnosti imajo tako odločilno vlogo mediji.
Mediji so sredstva prenosa informacij. V 20. stoletju so se pojavili množični mediji, kot so časopis, radio, televizija in splet. Njihov namen je najširšemu krogu ljudi posredovati informacije, izobraževalne in zabavne vsebine.
Nepogrešljiv sestavni del demokracije je svoboda izražanja in tiska. Pri informiranju javnosti imajo odločilno vlogo mediji.
Mediji so sredstva prenosa informacij. Njihov namen je najširšemu krogu ljudi posredovati informacije, izobraževalne in zabavne vsebine.
Najstarejši medij, katerega informacije so namenjene širšemu krogu ljudi, je časopis. Časopis spada danes med tako imenovane tradicionalne medije.
V to skupino medijev spada tudi televizija, ki je v Sloveniji javna in komercialna. Javna televizija pridobiva sredstva za svoje delovanje z naročninami in iz državnega proračuna. Njena naloga je, da deluje v javnem interesu, kar pomeni, da informira, izobražuje in deluje v skupno dobro ter predstavlja vsa stališča v družbi.
Najstarejši medij, katerega informacije so namenjene širšemu krogu ljudi, je časopis.
Med tako imenovane tradicionalne medije spada tudi televizija. Le-ta je lahko javna ali komercialna.
Komercialna televizija je pogosto v zasebni lasti in večino sredstev pridobi z oglaševanjem ter prodajo svojih vsebin na prostem trgu. Opazno je, da je največ njenega programskega časa namenjenega lahkotnim in zabavnim vsebinam, saj tovrstne vsebine pritegnejo največ gledalcev in posledično največ oglasov.
Medijski svet se danes zelo hitro spreminja, saj množične medije, kot so časopis, radio in televizija, vse bolj izpodrivajo digitalni mediji. Digitalni mediji omogočajo ustvarjanje, ogled, deljenje novic na digitalni elektronski napravi. Informacije so z digitalizacijo medijev postale hitro dostopne.
Komercialna televizija je pogosto v zasebni lasti in večino sredstev pridobi z oglaševanjem ter prodajo svojih vsebin na prostem trgu.
Tradicionalne medije danes izpodrivajo digitalni mediji, ki omogočajo hitrejše dostopanje do informacij.
• Svetovni splet (internet) ponuja množico novic, ki se lahko hitro širijo, uporabniku pa omogočajo, da vsebine prilagodi svojim interesom. Splet omogoča, da so informacije dosegljive in večini splošno dostopne. Kljub temu pa mnogi danes informacije iščejo na družbenih omrežjih.
• Svetovni splet ponuja množico novic, ki se lahko hitro širijo.
Klikni na povezavo in si oglej videoposnetek o varnosti na spletu
https://safe.si/video/safesi-videi/prodajalna-kjer-se-dobi-vse
• Družbena omrežja so prostor druženja in izmenjave informacij. Uporabniki lahko prek njih ustvarjajo videoposnetke, pišejo bloge, spoznavajo ljudi in med množico drugih stvari, ki jim jih družbena omrežja omogočajo, spremljajo in sami ustvarjajo novice ter jih lahko delijo z javnostjo.
• Družbena omrežja so prostor druženja in izmenjave informacij.
Mediji in nadzor oblasti
V demokratičnih družbah se za medije uporablja tudi naziv »četrta veja oblasti«. Mediji namreč delujejo v službi državljanov in opravljajo nadzor nad ostalimi vejami oblasti: zakonodajno, izvršilno in sodno. Ta nadzor izvršujejo tako, da kritično spremljajo delo vej oblasti in volivcem poročajo o njihovem delu, ga komentirajo in objavljajo različne pobude državljanov. Pri delovanju medijev je treba biti pozoren na to, kakšne informacije imajo in kako jih posredujejo. Ali so informacije preverjene/verodostojne in resnične? Kdo je novinar, ki je pripravil prispevek? Ali so informacije objavljene na način, ki zagotavlja varovanje človekovih pravic?
Zaradi svoje razširjenosti so mediji pridobili nezanemarljiv vpliv na oblikovanje javnega mnenja. Fenomen sodobnega časa so družbena omrežja, ki imajo velik vpliv na javno mnenje. Mediji imajo moč, da javnosti razkrijejo probleme. Mediji lahko pomembno vplivajo tudi na odkrivanja zlorab politične moči.
V demokratičnih družbah se za medije uporablja tudi naziv »četrta veja oblasti«. Mediji namreč delujejo v službi državljanov in opravljajo nadzor nad ostalimi vejami oblasti.
Zaradi svoje razširjenosti so mediji pridobili velik vpliv na oblikovanje javnega mnenja.
ALI VEŠ?
Več o medijih lahko izveš pri izbirnem predmetu Vzgoja za medije.
Pluralnost medijev
V demokratičnih družbah je medijski prostor pluralen, kar pomeni, da omogoča različne poglede na družbo in ljudi. S podajanjem širšega pogleda na dogajanje pluralni mediji dajejo volivcu možnost, da si ustvari lastno mnenje o javnih zadevah. Novinar pa mora upoštevati načelo nepristranskosti, kar pomeni, da so informacije, o katerih poroča, preverjene, da ni izpuščenega nič pomembnega, kar je za skupnost pomembno, ter z njimi nima namena zavajati bralca. Mediji, ki so odgovorni, največ prispevajo k bolj demokratični družbi, utemeljeni na znanju in argumentirani razpravi.
V zadnjem desetletju so se zgodile velike spremembe na področju medijev. Tako imenovani »tradicionalni mediji« (časopis, radio, televizija) se umikajo novim, digitalnim medijem (splet z družbenimi omrežji). Prostor sporočanja novic se je s tem odprl, sprostil, postal bolj pluralen, novic ne objavljajo več le novinarji, temveč tudi zainteresirani posamezniki na svojih računih družbenih omrežij. Ob tem pa so se bralci znašli pred novo odgovornostjo: postati kritičen do informacij in naučiti se izbirati verodostojne informacije.
V demokratičnih družbah je medijski prostor pluralen, kar pomeni, da omogoča različne poglede na družbo in ljudi. Novinar pa mora upoštevati načelo nepristranskosti, kar pomeni, da so informacije, o katerih poroča, preverjene in resnične.
V zadnjem desetletju so se zgodile velike spremembe na področju medijev. Tako imenovani »tradicionalni mediji« (časopis, radio, televizija) se umikajo novim, digitalnim medijem.
Klikni na povezavo in se nauči kritično presojati informacije
https://www.ifla.org/files/assets/hq/topics/info-society/images/how-to-spot-fake-news-sl.pdf
Obstajajo tudi tako imenovane lažne novice (fake news), ki v resnici niso novice, ampak laži, ustvarjene z namenom vplivanja na javno mnenje.
Klikni na povezavo in si oglej videoposnetek o lažnih novicah
Mediji si danes zaradi lastnega zaslužka pogosto prizadevajo, da novica pritegne čim več ljudi. Novice, ki govorijo na primer o zdravstvenem stanju ali ljubezenskih razmerjih znanih oseb, so množično spremljane. Pri tem pa mediji pozabijo, da imajo meje; to je spoštovanje človekovih pravic. Pri poročanju o dogodkih in ljudeh morajo biti pozorni na pravice tistih, o katerih poročajo. Upoštevati morajo meje etičnosti, moralnosti in človekovega dostojanstva.
Danes se dogaja, da lahko novinarji zaradi svojega resnicoljubnega pisanja postanejo žrtve kaznivih dejanj (podkupovanja, izsiljevanja, umora), ki jih izvajajo tisti, ki želijo prikriti objave o svojem protizakonitem delovanju.
Mediji si danes zaradi lastnega zaslužka pogosto prizadevajo, da novica pritegne čim več ljudi, pri tem pa morajo vseeno upoštevati meje etičnosti, moralnosti in človekovega dostojanstva.
Danes se dogaja, da lahko novinarji zaradi svojega resnicoljubnega pisanja postanejo žrtve podkupovanja, izsiljevanja ali celo umora.
SLOVARČEK
- medijska hiša
podjetje, ki ima v lasti televizijske, radijske, časopisne, internetne ali druge medije - propaganda
načrtno razširjanje in razlaganje političnih idej z namenom njihove uresničitve - verodostojen
resničen in preverljiv - zavajati
s čim nepravilnim koga usmerjati na nekaj nepravilnega