Povezovanje državljanov na podlagi skupnih interesov
Društva
Ljudje živimo v skupnostih, med seboj pa se povezujemo na različne načine. Družijo nas družinske vezi, prijateljski odnosi, skupni interesi, na primer ljubezen do športa, glasbe. Ena izmed oblik druženja so društva, ki so prostovoljna združenja ljudi s skupnimi interesi.
Poznamo na primer planinsko društvo, prostovoljno gasilsko društvo, športno društvo in druga društva. Več društev se povezuje v zvezo; na primer prostovoljno gasilsko društvo je član gasilske zveze, ki s skupnim vodstvom zastopa vsa združena društva.
Društva so prostovoljna združenja ljudi s skupnimi interesi.
Več društev se povezuje v zvezo, ki s skupnim vodstvom zastopa vsa združena društva.
Klikni na povezavo in poslušaj radijski prispevek o društvu Palčica Pomagalčica
https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/larisa-stoka-empatija-premika-meje-nemogocega/604938
Politična stranka
Urejanje skupnih zadev, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov imenujemo politika.
42. člen
Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank.
Ustava Republike Slovenije
Ljudje se lahko združujejo tudi glede na politične interese. Taka vrsta združevanja povezuje ljudi, ki imajo skupne politične cilje. Za njihovo uresničevanje ustanovijo politično stranko.
ALI VEŠ?
Prve politične stranke so se na Slovenskem oblikovale konec 19. stoletja.
Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljanov, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi stranke in stranko uradno registrirajo.
Klikni na povezavo in spoznaj neketere slovenske politične stranke
Člani sprejmejo program stranke, s katerim stranka javno predstavi cilje svojega delovanja. Politična stranka deluje na podlagi demokratičnega odločanja, njihova naloga pa je tudi predlagati kandidate na volitvah za poslance, predsednika države, župana ali občinski svet. Namen stranke je pridobiti podporo volivcev in s prevzemom oblasti uveljaviti svoje politične cilje.
Namen stranke je pridobiti podporo volivcev in s prevzemom oblasti uveljaviti svoje politične cilje.
V Republiki Sloveniji imamo večstrankarski politični sistem, kar pomeni, da v političnem prostoru deluje in medsebojno tekmuje več strank. Stranke lahko med seboj tekmujejo ali sodelujejo. Glede na volilni rezultat se največkrat zgodi, da se morajo stranke, ki dobijo zadostno število glasov za vstop v parlament in želijo oblikovati vlado, med seboj povezati.
V Republiki Sloveniji imamo večstrankarski politični sistem. Na volitvah za podporo volivcev tekmuje več strank.
ALI VEŠ?
Na državnozborskih volitvah leta 2018 je kandidaturo vložilo 25 političnih strank. Prav toliko strank je vložilo kandidaturo na prvih državnozborskih volitvah leta 1992. Na ostalih državnozborskih volitvah je bilo število strank nižje.
Vloga političnih strank
Politične stranke nagovarjajo volivce, da bi pridobile glasove. Glasovi volivcev strankam omogočajo, da njihovi kandidati pridobijo poslanska mesta v državnem zboru ali v organih lokalnih skupnosti ali kot kandidati na volitvah za predsednika države.
Kandidati politični strank lahko pridobijo mesta v državnem zboru ali v organih lokalnih skupnosti ali pa so izvoljeni za predsednika države.
V slovenskem političnem prostoru se za stranke pogosto uporablja termin politična levica ali politična desnica. Izraza imata zgodovinski izvor v obdobju francoske revolucije (18. stoletje), ko so podporniki kralja sedeli na desni strani, podporniki revolucije in sprememb pa na levi strani. Izraza sta se začela povezovati s konservativnostjo na politični desnici in liberalnostjo na politični levici. V današnjem političnem dogajanju se vse bolj krepi izraz politična sredina, ki naj bi povezovala cilje in vrednote tako konzervativno kot liberalno mislečih.
SLOVARČEK
- konservativnost
lastnost, ki teži k ohranjanju obstoječega, znanega in ne sledi hitrim spremembam v svetu - liberalnost
miselnost, ki poudarja politično in gospodarsko svobodo