Demokracija je ...
Demokratično odločanje
Ko v razredu izbirate predstavnika razreda za skupnost učencev šole, običajno izvedete glasovanje. Izbran je učenec, ki je dobil največ glasov.
Takemu načinu odločanja pravimo demokratično odločanje. Izpelje ga skupina ljudi za različne namene, na primer: katero igro se bodo otroci igrali, kdo bo predstavljal razred v šolski skupnosti. Demokracija pomeni odločanje ljudstva o vprašanjih, ki zadevajo posameznike in njihovo skupnost.
Predstavnika razreda se izbira z glasovanjem. Izbran je učenec, ki je dobil največ glasov.
Takemu načinu odločanja pravimo demokratično odločanje. Demokracija je odločanje ljudstva o vprašanjih, ki zadevajo posameznike in njihovo skupnost.
1. člen
»Slovenija je demokratična republika.«
Ustava Republike Slovenije
Klikni na povezavo in si oglej videoposnetek o delovanju demokracije
Javnost delovanja nosilcev oblasti
V Republiki Sloveniji so nosilci oblasti izbrani na demokratičen način, in sicer z volitvami. Polnoletni državljani izrazijo svojo voljo na volitvah, kjer obkrožijo izbranega predstavnika ali stranko.
Predstavniki, izvoljeni na volitvah, so za svoje odločitve odgovorni državljanom. Da bo njihovo delovanje pravično, javno ter v skupno korist države in državljanov, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
• O odločitvah, ki jih sprejmejo, morajo seznaniti prebivalce v državi. S tem je njihovo delovanje na oblasti javno.
• Ko oblast deluje javno, državljani vedo, kaj se v državi dogaja.
• Javno delovanje nosilcev oblasti omogočajo tudi mediji, in sicer tako, da odločitve nosilcev oblasti posredujejo prebivalcem.
V Republiki Sloveniji so nosilci oblasti izbrani na demokratičen način, in sicer z volitvami.
Predstavniki, izvoljeni na volitvah, so za svoje odločitve odgovorni državljanom:
• Njihovo delovanje na oblasti je javno.
• Državljani na ta način vedo, kaj se v državi dogaja.
• Javno delovanje nosilcev oblasti omogočajo tudi mediji.
Predstavniki, ki so na volitvah prejeli največ glasov, so izbrani po demokratičnem postopku. Ko so izbrani, sprejmejo odgovornost, da bodo delovali v dobro države. Odgovornost do državljanov in države dokažejo tako, da si prizadevajo izpolnjevati dane obljube, da skrbno in z znanjem izpolnjujejo svoje obveznosti in dolžnosti ter da se znajo ob napaki opravičiti in sprejeti posledice. Mediji spremljajo delovanje predstavnikov, ki so bili demokratično izbrani, in morajo o tem poročati državljanom, zato pravimo, da je njihovo delovanje javno.
Izvoljeni predstavniki ob nastopu svoje službe sprejmejo odgovornost, da bodo delovali v dobro države. O svojem delu morajo javno poročati državljanom.
Volilna pravica
Demokracija je eden izmed načinov izvajanja oblasti. Skozi zgodovino so se oblikovale različne družbene ureditve, na primer pri zgodovini si spoznal sužnjelastništvo in fevdalizem. Toda demokracija je edini sistem, ki priznava vsem posameznikom njihovo osebno svobodo in enakost.
V antičnih Atenah, ki jih imenujemo zibelka demokracije, je bila volilna pravica omejena, volili so lahko le polnoletni moški državljani. V modernih demokracijah ima volilno pravico vsak polnoletni državljan. Volilna pravica je temeljna politična pravica državljana.
Demokracija je edini sistem, ki priznava vsem posameznikom njihovo osebno svobodo in enakost.
V modernih demokracijah ima volilno pravico vsak polnoletni državljan.
43. člen
(volilna pravica)
»Volilna pravica je splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.«
Ustava Republike Slovenije
Volitve lahko poimenujemo tudi »praznik demokracije«, saj je volilna pravica najpomembnejša politična pravica polnoletnega državljana.
Politične pravice državljana
Človekove pravice so pravice, ki pripadajo vsem ljudem. Pravimo, da so naravne, saj so človeku dane ob rojstvu in hkrati so neodtujljive, saj jih človeku nihče nima pravice vzeti. Ideja človekovih pravic se je razvijala postopoma. Danes jih delimo v tri skupine. V najstarejši skupini pravic so državljanske in politične pravice, v drugi skupini pravic so ekonomske in socialne, v tretji pa okoljske, kulturne in razvojne pravice.
Državljanske in politične pravice se nanašajo na svobodo posameznika. Te pravice so:
• pravica do življenja;
• prepoved mučenja ali nečloveškega in ponižujočega ravnanja in kaznovanja;
• pravica do prostosti in osebne varnosti;
• pravica do odsotnosti nasilja in suženjstva;
• pravica do političnega udejstvovanja, svobodnega prepričanja, izražanja, misli, vesti in veroizpovedi;
• pravica do združevanja in zborovanja.
Politične pravice v Republiki Sloveniji določa ustava.
Človekove pravice so pravice, ki pripadajo vsem ljudem. Pravimo, da so naravne, saj so človeku dane ob rojstvu.
Državljanske in politične pravice se nanašajo na svobodo posameznika. Te pravice so:
• pravica do življenja;
• prepoved mučenja ali nečloveškega in ponižujočega ravnanja in kaznovanja;
• pravica do prostosti in osebne varnosti;
• pravica do odsotnosti nasilja in suženjstva;
• pravica do političnega udejstvovanja, svobodnega prepričanja, izražanja, misli, vesti in veroizpovedi;
• pravica do združevanja in zborovanja.
Nosilci oblasti v RS in njihove naloge
Slovenska državna oblast je urejena tako, da opravlja različne naloge. Oblast je razdeljena na tri veje oblasti. Veje oblasti so pri izvrševanju svojega dela samostojne, hkrati pa se medsebojno nadzirajo.
Oblast je razdeljena na tri veje oblasti.
3. člen
»V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.«
Ustava Republike Slovenije
Zakonodajna oblast
Zakonodajno oblast predstavlja parlament, ki ga sestavljata državni zbor in državni svet.
Državni zbor sestavljajo predstavniki vsega ljudstva, imenujemo jih poslanci. Poslanci so izvoljeni z neposrednim glasovanjem, in sicer za obdobje štirih let.
Sestava: 90 poslancev, od tega sta dva poslanca predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Naloge državnega zbora:
• sprejemanje zakonov;
• sprejemanje drugih dokumentov, pomembnih za državo (na primer proračuna, ratifikacije mednarodnih pogodb itd.);
• nadzorovanje izvršilne in sodne veje oblasti;
• voljenje in imenovanje kandidatov na najpomembnejše funkcije v državi (na primer za predsednika državnega zbora, ministre, ustavne sodnike in sodnike).
Državni zbor sestavljajo poslanci.
Sestava: 90 poslancev, od tega sta dva poslanca predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Naloge državnega zbora:
• sprejemanje zakonov;
• sprejemanje drugih dokumentov;
• nadzorovanje izvršilne in sodne veje oblasti;
• voljenje in imenovanje kandidatov na najpomembnejše funkcije v državi.
Klikni na povezavo in dostopaj do spletne strani državnega zbora Republike Slovenije
Državni svet sestavljajo predstavniki različnih interesnih skupin, kot so predstavniki podjetnikov (predstavljajo interese gospodarstva), kulturnih poklicev, občin in socialnih področij. Člani državnega sveta so izvoljeni za obdobje petih let.
Državni svet sestavljajo predstavniki različni interesnih skupin.
Sestava: 40 svetnikov – to so predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev, predstavniki negospodarskih dejavnosti in predstavniki lokalnih interesov.
Naloge državnega sveta:
• državnemu zboru predlaga sprejem zakonov;
• državnemu zboru daje mnenje o vseh zadevah, ki so v njegovi pristojnosti;
• zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem odloča še enkrat (odložilni veto), opravlja tudi druge naloge.
Sestava: 40 svetnikov.
Naloge državnega sveta:
• državnemu zboru predlaga sprejem zakonov;
• državnemu zboru daje mnenje;
• zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem odloča še enkrat (odložilni veto).
Klikni na povezavo in se sprehodi skozi virtualni model stavbe parlamenta v Ljubljani
https://www.mojaslovenija.si/DOGODKI/UTRINKI/DrzavniZbor/vrp.html
Izvršilna oblast
Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik vojske. Izvoljen je z neposrednim glasovanjem za dobo petih let, največ dvakrat zaporedoma.
Naloge predsednika republike:
• razpisuje volitve v državni zbor;
• razglaša zakone;
• imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
• postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike ter sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
• izdaja listine o ratifikaciji;
• odloča o pomilostitvah;
• podeljuje odlikovanja in častne naslove;
• opravlja druge zadeve, določene z ustavo, in naloge, ki so določene v zakonih.
Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik vojske.
Naloge predsednika republike:
• razpisuje volitve v državni zbor;
• razglaša zakone;
• imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
• postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike ter sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
• izdaja listine o ratifikaciji itd.
Klikni na povezavo in dostopaj do spletne strani urada predsednika Republike Slovenije
Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri. Za svoje delo so odgovorni državnemu zboru in volivcem. Vlada je izvoljena posredno, torej je prek posrednika – državnega zbora – izvoljen predsednik vlade. Ministre imenuje državni zbor na predlog predsednika vlade.
Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri.
ALI VEŠ?
Za predsednika vlade se uporablja tudi izraz premier. Beseda je prevzeta iz francoske besedne zveze premier ministre, kjer premier pomeni prvi, najpomembnejši, glavni.
Naloge vlade:
• Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, vlado predstavlja v Sloveniji in svetu ter sklicuje in vodi sestanke vlade. Javnost obvešča o delu in sprejetih odločitvah vlade ter s tem zagotavlja, da je delo vlade javno.
• Ministri so odgovorni za delo vlade, vsak pa je odgovoren tudi za svoje področje. Delo ministrov usklajuje predsednik vlade. Slovenska vlada pozna več ministrstev, na primer ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvo za zdravje idr.
Naloge vlade:
• Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, vlado predstavlja v Sloveniji in svetu ter sklicuje in vodi sestanke vlade.
• Ministri so odgovorni za delo vlade, vsak pa je odgovoren tudi za svoje področje. Delo ministrov usklajuje predsednik vlade.
Klikni na povezavo in dostopaj do spletne strani vlade Republike Slovenije
Sodna oblast
Sodstvo predstavljajo sodišča, tam delujejo sodniki in strokovno osebje. Zanje velja, da morajo biti pri svojem delu neodvisni in nepristranski, kar pomeni, da na njihove odločitve ne sme vplivati nobena oseba ali institucija. Pri svojih odločitvah morajo upoštevati izključno zakone in ustavo.
Poznamo različne stopnje sodišč: okrajna, okrožna in višja sodišča ter vrhovno sodišče.
Sodstvo predstavljajo sodišča, tam delujejo sodniki in strokovno osebje.
Poznamo različne stopnje sodišč: okrajna, okrožna in višja sodišča ter vrhovno sodišče.
Posebno mesto ima ustavno sodišče. Njegova naloga je varovati človekove pravice in ugotavljati, ali so zakoni v skladu z ustavo, ki je najvišji pravni akt v državi. Ustavne sodnike predlaga predsednik republike, izvoli pa jih državni zbor, njihov mandat traja devet let.
Ustavno sodišče je posebno sodišče. Skrbi, da so zakoni v skladu z ustavo.
SLOVARČEK
- predstavniško telo
predstavniki skupnosti, ki se zavzemajo za njene interese - veleposlanik
predstavnik neke države, ki v tuji državi zastopa svojo državo - ratifikacija
potrditev mednarodne pogodbe v državnem zboru ali na vladi - pomilostitev
obsojenca oprostiti izrečene kazni ali mu jo omiliti - poverilno pismo
dokument, ki ga izbrana oseba, ki predstavlja svojo državo v tujini, izroči voditelju države, v kateri gostuje