V primerih, ko je potrebno izravnati premike gredi in izravnati nesoosnosti med seboj povezanih gredi, uporabimo izravnalne gredne vezi. Izravnalne gredne vezi vežejo in izravnavajo premike v vzdolžni ali prečni smeri, izravnavajo zasuke gredi in tudi kotne premike (nagibe).
Premiki in prelomi vezanih gredi nastajajo zaradi načina obratovanja postrojenja ali pa so vzrok za te prelome in premike napake pri montaži in napake obratovanju. Sile se prenašajo preko posebno oblikovanih elementov, ki dovoljujejo določene premike in naklone med seboj vezanih gredi. Elementi, ki prenašajo obremenitve, so lahko togi ali elastični; posledično ločimo neelastične izravnalne gredne vezi in elastične izravnalne gredne vezi. Neelastične izravnalne gredne vezi imajo toge elemente in lahko prenašajo premike, ne morejo pa prenašati zasukov gredi. Nasprotno lahko elastične izravnalne gredne vezi poleg vzdolžnih, prečnih in kotnih premikov osi prenašajo tudi zasuke gredi.
Neelastične izravnalne gredne vezi
Parkljasta gredna vez
Parkljasta gredna vez je vgrajena tam, kjer je potrebno izravnati premike gredi v aksialni smeri, ki nastanejo zaradi elastičnih deformacij konstrukcije, toplotnega raztezka gredi med obratovanjem pogonskega in gnanega stroja ter montažnih napak. Pesto parkljaste gredne vezi in gred (Slika 1) sta med seboj najpogosteje povezani preko moznika.
Zobata gredna vez
Pri prenosu večjih vrtilnih momentov pri majhnih in srednje velikih hitrostih lahko obremenitev prenašamo z zobato gredno vezjo. Ta poleg manjših aksialnih premikov omogoča kotne premike, ki merijo do 2°. V praksi uporabljamo enojno in dvojno zobato gredno vez, obe sta sestavljeni iz pesta z ozobjem (Slika 2) in iz dvodelne mufe z notranjim ozobjem (Slika 3), ki ima enako število zob kot zunanje ozobje na pestu. Razlika med enojno in dvojno zobato gredno vezjo je v tem, da je enojna gredna vez sestavljena iz ene mufe in enega pesta, medtem ko je dvojna zobata gredna vez sestavljena iz dveh med seboj enakih muf in pest, ki sta med seboj povezana z vijaki, ki omogočajo prenos vrtilnega momenta s pogonske na gnano gred prek pesta in ozobja.
Kardanski zglob
Pri večjih kotnih premikih, do naklona 30°, se za prenašanje vrtilnih momentov med gredema uporablja kardanski zglob, ki je sestavljen iz dveh viličastih delov in križnega dela. Viličasta dela sta pritrjena na gonilni in na gnani gredi, med seboj pa sta povezana s križnim delom preko drsnih ali kotalnih ležajev.
Glavna slabost kardanskega zgloba je neenakomernost prenosa vrtenja. Pri konstantni vrtilni hitrosti pogonske gredi se vrtilna hitrost gnane gredi spreminja. Pri konstantni moči se spreminja tudi vrtilni moment na gnani gredi.
Kardanskega zgloba zato ne moremo uporabiti za prenos vrtenja s polgredi na kolo pri avtomobilu. Problem neenakomernosti se rešuje z uporabo dvojnega kardanskega zgloba ali homokinetičnega zgloba (zglob s kroglicami). Večji, kot je kotni premik, večja je neenakomernost vrtenja gnane gredi. Odpravimo jo lahko tudi tako, da zaporedno vežemo dva kardanska zgloba (Slika 4), ki imata enak kot loma osi. Na ta način lahko povežemo dve eksentrični gredi. Ta rešitev se pogosto uporablja. Srečamo jo pri pogonih traktorskih priključkov in pogonih vozil.
Elastične izravnalne gredne vezi
Elastične izravnalne gredne vezi so vezi, ki omogočajo zasuke gredi, kot je prikazano že zgoraj. V praksi uporabljamo elastične gredne vezi, ki poleg krožnega zasuka izravnavajo tudi manjše radialne, aksialne in kotne premike gredi.
Vrtilni moment se prenaša prek elastičnih elementov. Gradivo in ustrezna oblika teh elementov dopušča deformacije v elastičnem področju, kar pomeni, da gredna vez blaži sunke in duši nihanja med prenosom vrtilnega momenta.
Ločimo akumulacijske elastične gredne vezi, ki blažijo sunke, le-ti so posledica udarnih obremenitev pri zagonu in zaustavljanju stroja, ter dušilne elastične gredne vezi, ki blažijo sunke in hkrati dušijo nihanja, ki so posledica nihajočih obremenitev. Na Sliki 5 je prikazan vrtilni moment T ob zagonu na gonilni gredi in blažitev vrtilnega momenta gredne vezi glede na to, ali je gredna vez toga, akumulacijska ali dušilna.
Gredna vez z jeklenimi trakovi
Gredne vezi z jeklenimi trakovi omogočajo vzdolžne premike gredi od 4 do 20 mm, prečne premike gredi od 0,5 do 3 mm, kotne premike gredi do 1,3° ter zasuke gredi do 1,2°. Znotraj gredne vezi so ploščati jekleni trakovi, ki se v primeru udarne obremenitve ali preobremenitve ukrivijo, s tem pa lahko prenašajo razne obremenitve, tako aksialne kot radialne.
Gredna vez z vijačnimi vzmetmi
Manjše prečne premike gredi, kotne premike do 2° in zasuke gredi do 5° izravnavajo gredne vezi z vijačnimi vzmetmi. Sestavljene so iz dveh kolutov, med katera so tangencialno na gred vstavljene vijačne torzijske vzmeti, kot je prikazano na sliki spodaj. Vzmeti so na eni strani vpete z zatičem v kolut pogonske gredi, na drugi strani pa v kolut na gnani gredi.
Gredna vez z gumijastim obročem
Vzdolžni premiki gredi do 8 mm, prečni premiki gredi do 4 mm, kotni premiki gredi do 4° ter zasuki gredi do 12° so lahko izravnani s pomočjo gredne vezi z gumijastim obročem. Gredna vez obremenitev tako prenaša preko gumijastega obroča, ki je s pomočjo vijaka in pritisne ploščice vpet na dva, med seboj enaka koluta, na mestih stika pa je tudi vulkaniziran. Tovrstna gredna vez ima visoko sposobnost dušenja.
Gredna vez z gumijastimi vložki
Pri manjših prečnih in aksialnih premikih, kotnih zasukih in zasukih gredi do 3° lahko za izravnavo pogonske in gnane gredi uporabljamo gredne vezi z gumijastimi vložki. Vložki so vstavljeni v za njih predpripravljene luknje na kolutu 1 in so nato s pomočjo vijačne zveze povezani na drugi kolut.