Zagozde so standardni elementi pravokotnega prereza in klinaste oblike z nagibom na eni strani v običajnem razmerju 1 : 100 (Slika 1). Utor v pestu ima nagib zagozde, medtem ko je utor v gredi brez nagiba.
Zagozdo zabijemo med gred in pesto ter s tem omogočimo prenos vrtilnega momenta iz gredi na pesto ali obratno s trenjem. Če je vrtilni moment večji od tornega momenta, je zagozda obremenjena dodatno s strigom in površinskim pritiskom. Pri takšni zvezi se gred postavi ekscentrično proti pestu. V primerih, ko to pričakujemo, moramo to ekscentričnost omiliti in predvideti dodatno tesen prileg med gredjo in pestom. Najpogostejši ujem v tem primeru je H/k ali H/m.
Na Sliki 2 je prikazana pretirana ekscentričnost po vgradnji zagozde. Osnovne mere prereza zagozd so definirane v standardih, kar pomeni, da ko izbiramo ustrezno zagozdo, moramo glede na dano obremenitev določiti le pravo dolžino zagozde.
Ločimo več vrst zagozd, in sicer:
- utorne,
- ploščate,
- zaobljene in
- tangencialne zagozde.
Utorne zagozde glede na način montaže delimo na vložne in na zabijalne. Njihovo ime samo po sebi pove, kako zagozdo vstavimo med gred in pesto. Pri zabijalnih zagozdah mora imeti utor v gredi vsaj dvojno dolžino pesta, navadno zabijalno zagozdo (Slika 3), uporabimo, kjer jo lahko izbijemo iz nasprotne strani.
Pri bradati zagozdi (Slika 4) mora biti utor v gredi prav tako vsaj dvokratnik dolžine zagozde oz. pesta. Njena lastnost je, da lahko prenaša visoke sunkovite obremenitve. Uporabljamo jo, kjer zagozde ni mogoče izbiti iz strani brez brade.
Vložne zagozde (Slika 5) imajo dolžino zagozde enako dolžini utora v gredi. Zagozdo pri montaži namestimo na gred, čez njo pa zabijemo/natisnemo pesto. Uporabljamo jih, kadar potrebujemo zvezo, ki prenese visoke vrtilne momente.
Še ena posebna oblika zagozde je ploščata zagozda, katere posebnost je, da ne zahteva utora v gredi, ampak samo v pestu. V primeru ploščate zagozde je gred samo sploščena (Slika 6), kar pomeni, da ni močno oslabljena. Take zagozde so sposobne prenašati manjše do srednje visoke obremenitve.
Zaobljena zagozda (Slika 7) je na nek način nadgradnja ploščate zagozde, saj pri njej obdelava gredi sploh ni potrebna. Tako zagozdo, ki na notranji strani povsem imitira obliko gredi, lahko poljubno vstavimo med gred in pesto vzdolž gredi.
Kadar zvezo med gredjo in pestom ustvarimo z dvema zagozdama, ki ju vstavimo v za to predpripravljene utore, ti dve zagozdi pa sta med seboj zamaknjeni za kot 120°, izjemoma 180°, tako zvezo imenujemo tangencialna zagozda. Uporablja se za prenos velikih vrtilnih momentov, prikladna pa je tako za sunkovite kot za izmenične obremenitve. Ker te vrste zagozd uporabljamo tam, kjer potrebujemo največjo zanesljivost, je potrebno poudariti, da je potrebno vsako zagozdo zabiti iz svoje strani, pri tem pa se nagib 1 : 100 ustvari med dvema zagozdama, zato so površine med gredjo in pestom lahko vzporedne, brez nagiba.
Zagozde imajo v splošnem nekaj slabih strani. Ko jo zabijamo z zvezi med gredjo in pestom, ustvarimo napetosti, ki povzročijo deformacije, poškodbe, zaradi enostranskega pritiska pa se lahko pojavi ekscentričnost med osema gredi in pesta. Navedene slabe strani pogosto onemogočijo uporabo zagozd.