Mozniki imajo, podobno kot zagozde, pravokoten prerez, vendar v nasprotju z zagozdami nimajo nagiba. Vrtilne momente prenašajo preko svojih bočnih ploskev, kjer se ustvari površinski tlak.
Pri montaži moznik vedno vstavimo v predpripravljen utor v gredi, na moznik pa nataknemo pesto (jermenico, zobnik, kolut sklopke…).
Zveza gredi s pestom z moznikom je prikazana na Sliki 1.
V splošnem poznamo dve vrsti moznikov:
- navadne ali visoke, ter
- nizke, ki so po obliki podobni nizkim, le da imajo pri enaki širini moznika b nižjo višino h.
Po obliki med seboj ločimo tri tipe moznikov:
- take, ki so na obeh koncih zaobljeni,
- ravni ali pa
- na enem koncu zaobljeni, na drugem pa ravni.
Prečne dimenzije moznika (širino b in višino h) določimo glede na premer gredi, dolžino moznika pa glede na dopusten površinski tlak materiala pesta.
Ker pri njihovi montaži ne ustvarjamo napetosti in ker ne povzročajo ekscentričnost osi gredi in pesta, jih zato pogosteje uporabljamo za nepomično pritrditev pesta na gred. V tem primeru je ustrezen tesen ujem moznika v utoru gredi (npr N/h tesen ujem) – prav tako je potreben tesen ujem med pestom in gredjo.
Redkeje jih lahko uporabljamo tudi za vodilo pesta, ki se premika vzdolž gredi, pri istočasnem prenašanju vrtljivega momenta. Moznik ima tudi tu v utoru gredi tesen ujem (npr. N9/h9), v utoru pesta pa drsni ujem (npr. J9/h9) ter ohlap med hrbtom moznika in utora v pestu. Ti drsni mozniki so običajno na gred dodatno pritrjeni z vijaki, ki jih popolnoma uvijemo v moznik. Mozniki, ki jih dodatno privijamo z vijakom, pogosto vsebujejo še eno dodatno navojno izvrtino, ki je v pomoč pri demontaži moznika.
Zveza, ki omogoča aksialne pomike pesta po gredi, je prikazana na Sliki 5.