Zatiči

Valjasti zatiči so običajno izdelani iz jekel za avtomate (nekaljeni), v primeru uporabe kaljenih zatičev pa uporabimo tudi temu primerna jekla z višjo trdoto, pogosto jekla za poboljšanje ali jekla za kaljenje. Valjasti zatiči imajo imenski primer d, ki je lahko izdelan v treh različnih tolerančnih poljih: m6, h8 ali h11.

Oblika A je izdelana v tolerančnem polju m6 in se uporablja predvsem za medsebojno pozicioniranje strojnih elementov. Pri tem moramo paziti, da mora biti pri strojnih delih, ki ju zatič povezuje, v enem delu ohlapen ujem, da se zveza lahko razstavi, v drugem delu pa tesni ujem.

Oblika B je izdelana v tolerančnem polju h8 in se uporablja za zvezo oz. za pritrditev strojnih elementov. V oba, med seboj povezana strojna elementa, je ta zatič vstavljen tesno, zato demontaža brez sile ni mogoča.

Zatič oblike C je izdelan v tolerančnem polju h11. Uporaba teh zatičev pa je omejena. Po vgradnji se zatiče C oblike, tako kot kovične spoje, zakoviči. 

Na Slikah 1 in 2 sta prikazani obliki B in C.

Konični zatiči v primerjavi z valjastimi zatiči bolje prenašajo strižne obremenitve in bolje centrirajo med seboj z zatičem povezana strojna elementa. Razlog ga boljše prenašanje obremenitev tiči v konusu 1 : 50, s katerim je zatič izdelan – prav tako pa mora biti v tem konusu izdelana tudi luknja, kar seveda podraži izdelavo luknje, vendar se v primeru večkrat razstavljivih zvez dobro obnese. Običajno so nekaljeni in izdelani iz jekel za avtomate.

Poznamo dve izvedbi stožčastih zatičev, ki sta si po obliki sicer enaki, vendar se razlikujeta v hrapavosti površine zatiča. Ločimo brušene konične zatiče, ki so izdelani s hrapavostjo Ra 0,8, in stružene valjaste zatiče, ki so izdelani s hrapavostjo Ra 3,2.

Prav tako kot valjasti zatiči imajo lahko tudi stožčasti zatiči vrezan notranji navoj. Poznamo tudi konične zatiče z zunanjim navojem, ki lahko služi tako za montažo kot demontažo spojne zveze.

Njihovi predstavniki so prikazani na Slikah 2-4.

Pri spojnih zvezah, kjer je zahteva po zanesljivi in močni zvezi, ki uspe prenašati manjše obremenitve ali pa služi zgolj za spajanje dveh strojnih delov, lahko razmišljamo tudi o uporabi zasekanih zatičev, sploh če so to redko razstavljive zveze. Zasekani zatiči imajo posebno obliko, na obodu samega zatiča so vreznine pod kotom 120°. Premer d₂ na mestu zareze je večji od imenskega primera montažne luknje, zato se zveza ob montaži elastično deformira in tako predstavlja trdno zvezo, primerno tudi za dinamične obremenitve.

Slaba stran zasekanih zatičev je poleg potrebe po menjavi zatiča ob vsaki demontaži tudi slabša trdnostna lastnost samega zatiča zaradi zareznih učinkov, ki ga povzročijo zareze na obodu zatiča. V osnovi so ti zatiči nekaljeni, najpogosteje so izdelani iz jekel za avtomate s trdoto od 125 do 245 HV.

Poznamo veliko različnih oblik zasekanih zatičev, najbolj osnovna je prikazana na Sliki 6.