Tesnila z dotikom so različnih oblik in iz različnih materialov in so zaradi svoje zanesljivosti, pa tudi zato, ker so v večji meri standardizirana, najpogosteje uporabljena oblika tesnil. Ločimo tesnilne obroče, ki so narejeni iz klobučevine ali iz pločevine, gredna tesnila ter O-tesnila.
Tesnilni obroči iz klobučevine so pravokotne oblike, ki je standardizirana po DIN 5419, primerni za obodne hitrosti gredi, manjše od 4 m/s. Ob vstavitvi v za njih predpripravljen utor v ohišju se deformirajo in z določeno silo pritisnejo ob os ali gred, pri čemer se ustvari tesnilni stik. Tesnilne lastnosti tovrstnega stika se s časom zmanjšajo, zato zanesljivost povečamo s kombinacijo večih tesnil ali menjavo tesnila.
Tesnilni obroči iz pločevine se največkrat uporabljajo za tesnjenje kotalnih ležajev, ki so mazani z mastjo. Izdelani so iz tanke pločevine, ki je sicer občutljiva na mehanske poškodbe. Montiramo jih skupaj z ležaji, in sicer tako, da oster rob tesnila predhodno namestimo na zunanji ali notranji obroč ležaja.
Radialna gredna tesnila so tesnila, ki se najpogosteje uporabljajo za tesnjenje z oljem mazanih ležajev in so standardizirana po DIN 3760.
V primerjavi s tesnilnimi obroči so primerna za višje obodne hitrosti, tesnijo namreč zveze do obodnih hitrosti 40 m/s. Standard, ki opisuje radialna gredna tesnila, med seboj loči dve izvedbi teh tesnil: izvedbo A brez zaščitnega jezička in izvedbo AS, ki ima tudi zaščitni jeziček.Kot prikazuje Slika 2, so radialna gredna tesnila sestavljena iz plašča, ki je običajno narejen iz elastomera, ki ga izberemo glede na temperaturo, ki jo pričakujemo na tesnilnem mestu med obratovanjem, in glede na vrsto medija, ki ga moramo tesniti. Spodnja stran plašča je pod vzmetjo oblikovana v tesnilno konico, ki drsi po osi ali gredi in ustvarja stik, ki tesni. Kovinski obroč, ki je vstavljen v plašč, zagotavlja togost tesnila.
Izvedba AS z dodatnim zaščitnim jezičkom preprečuje vdor nečistoč do tesnilne konice, s tem pa podaljšamo življenjsko dobo tesnila. Paziti moramo, da tesnilo vedno obrnemo tako, da je tesnilna konica obrnjena proti mazalnemu sredstvu. Mazalno sredstvo s tem dodatno pritiska na tesnilo in izboljšuje tesnjenje, v izvedbi tesnila AS pa lahko z mazivom napolnimo tudi prostor med tesnilno konico in tesnilnim jezičkom ter s tem preprečimo rjavenje gredi.
Da bi radialna gredna tesnila delovala kar se le da učinkovito, moramo v skladu z navodili pravilno predpripraviti tudi gred in utor v ohišju. Potrebno je torej paziti, da so osi ali gredi ter utori v ohišju obdelani v zahtevanih tolerancah in da sta gred in ohišje s strani, iz katere vstavljamo tesnilo, ustrezno obdelana, posneti morajo biti tudi ostri robovi, da preprečimo poškodbe na tesnilu.
O-tesnila imajo okrogel prerez, ki se po vgradnji deformira, ta deformacija pa zagotavlja tesnjenje (Slika 3). O-tesnila so standardizirana po DIN 3771, uporabljamo jih za tesnjenje mirujočih elementov – tesnjenje mirujočih osi, zatičev in ležajnih pokrovov. Prav tako kot pri radialnih grednih tesnilih, moramo tudi pri O-tesnilih ustrezno predpripraviti tesnilne površine osi in ohišij, robovi, preko katerih vgrajujemo tesnilo v zanj namenjen utor, pa morajo biti pobrušeni pod kotom 15°. Materiali, iz katerih so izdelana O-tesnila, so običajno elastomeri, ki imajo trdoto med 70 in 90 Shore A.