Vrste standardov

Zaradi svoje uporabnosti se je standardizacija hitro prenesla na nacionalno raven, kasneje pa zaradi sodelovanja in trgovanja med državami na svetovno raven. Tako je nastala Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO. Hkrati pa tudi na nacionalni ravni delujejo uradi, ki skrbijo za standardizacijo v posamezni državi – pri nas je to standard SIST, ki med drugim pokriva tudi področje strojništva. Standardi so tako predpisani za vsako področje posebej in so rezultat dela, izraženi pa so v obliki predpisa, ki je sporazumno sprejet s strani pristojnih organov.

Rezultat standardizacije so pisni standardi. Slovenski standardi so označeni s kratico SIST, sledi zapis kratice, iz katerega standarda je prevzet (ISO, EN, DIN), in številka standarda.

Z razvojem standardizacije se je delo konstrukterjev bistveno olajšalo, saj se lahko konstrukter posveti reševanju specifičnih problemov v svoji konstrukciji, pri tem pa ne riše več standardnih strojnih elementov (npr. vijaki, matice …), temveč le izbira najugodnejši element, ki ga bo vgradil v svojo konstrukcijo.

Z namenom, da zagotovimo čim višjo ekonomičnost, tj. čim nižjo ceno strojnih elementov in s tem čim višjo gospodarsko korist, različne parametre strojnih elementov (premeri, dolžine, površine, koti, tlaki, obremenitve) karakteriziramo oz. standardiziramo. To pomeni, da se pri določanju mer za posamezne veličine omejimo na standardna števila in tako potrebujemo manj obdelovalnega in merilnega orodja (npr. parametri dolžine in premera pri vijakih so izdelani v standardnih številih). Standardna števila lahko definiramo kot izbor števil, ki jih prednostno uporabljamo v vseh primerih, kadar izbiramo ali določamo velikosti, izražene s številkami, in so zaokrožene vrednosti zaporednih členov geometrijskega zaporedja. Prednostno uporabljamo standardna števila zaporedja R5, R10 in R20, izjemoma tudi R40 in R80, velja pa omeniti, da je možna tudi kombinacija števil dveh ali več vrst. Standardna števila do 10 so prikazana v tabeli spodaj.

Ko govorimo o standardizaciji, je potrebno omeniti tudi standardizirani sistem toleranc, ki zajema sistematizirane podatke o velikosti dovoljenih odstopanj oblik in dimenzij strojnih delov od absolutne točnosti, saj ni strojnega dela, ki bo imel vse dimenzije točno take, kot so določene, brez odstopanj. Velikost maksimalnega odstopanja od absolutne točnosti, tako dolžin kot oblik ter položajev posameznih strojnih delov, je odvisna od pomembnosti posamezne mere ter ekonomičnosti izdelave in kontrole. Velja namreč, da ožja, kot je toleranca, višji so stroški izdelave in kontrole strojnega dela, zato so najožje tolerance zahtevane samo tam, kjer je to res nujno potrebno.