Delovne funkcije (Mill G-koda)

Absolutni način programiranja je programiranje v koordinatnem sistemu z nespremenljivim položajem koordinatnega izhodišča iz neke zamišljene nepremične točke na obdelovancu oziroma iz ničelne točke obdelovanca (W). Pri struženju vrednosti za koordinato X vnašamo kot premer. Posamezna koordinata je lahko programirana absolutno ali relativno brez predhodne zamenjave načina programiranja G90/G91.

Oblika:   N… G90
                N… G0 X40 Y30 Z=IC(20) (koordinata Z je vnesena relativno oziroma inkrementalno)
                N… G90 G0 X… Y... Z…

Pri relativnem (inkrementalnem) načinu programiranja se posamezne vrednosti podajajo kot razlike med trenutnim in želenim položajem orodja. Pri struženju vrednosti za os X vnašamo kot polmer. Posamezna koordinata je lahko programirana absolutno ali relativno brez predhodne zamenjave načina programiranja G90/G91.

Oblika:    N… G91
               N… G0 X20 Y15 Z=AC(10) (koordinata Z je vnesena absolutno)
               N… G91 G0 X… Y… Z…

Z ukazom G94 bodo vse vrednosti za podajanje v mm/min.
Z ukazom G95 bodo vse vrednosti za podajanje v mm/vrtljaj.
Oblika:   N… G94/G95 S… F…

S ............. vrtilna hitrost [min^-1]
F ............. podajanje

Programiramo lahko tudi različno podajanje v posameznem stavku (ukaz FB). Po končanem stavku se uporabi podajanje, kot je bilo programirano pred določenim stavkom.
Oblika:   N… G1/G2/G3 X… Z… FB=…

FB ........... podajanje za določen stavek v mm/min ali mm/vrtljaj

Pri frezanju lahko uporabimo tudi ukaz FZ, s katerim vnesemo podajanje v mm/zob.
Oblika:   N… G1/G2/G3 G95 X… Z… FZ=…

FZ ........... podajanje v mm/zob

Strojna ničelna točka (M) je definirana v tovarni in je ni mogoče spreminjati. Ta točka pa tudi ni primerna za programiranje, zato jo s premaknitvijo prestavimo na novo pozicijo, ki nam bolj ustreza. Z ukazi G54/G55/G56/G57/G58/G59 premaknemo koordinatno izhodišče iz točke M v ničelno točko na obdelovancu W. Ničelno točko pa lahko premaknemo tudi z ukazi G507–G599. Z ukazom G53 prekličemo premaknitve ničelne točke za določen stavek, z G500 pa vse premaknitve ničelne točke G54–G599. Vsi podatki za koordinate točk se bodo nanašali na strojno ničelno točko.

Oblika:   N… G53
                N… G500

Z ukazoma ROT/AROT lahko programiramo rotacijo koordinatnega sistema na obdelovancu okrog ene izmed osi X, Y, Z ali pa v izbrani ravnini.

ROT ........... absolutna rotacija glede na G54–G599
AROT ......... dodatna rotacija glede na G54–G599 ali TRANS/ATRANS

Oblika:   N… ROT/AROT X… Y… Z…
                N… ROT/AROT RPL=…

X, Y, Z ......... rotacija v prostoru; os rotacije [°]
RPL  ............ rotacija v ravnini

SCALE/ASCALE omogočata spremembo merila za vsako os različno.

SCALE .......... absolutna povečava glede na G54–G599
ASCALE ........ dodatna povečava glede na G54–G599 ali TRANS/ATRANS
X, Y, Z ........... merilo za posamezno os

Samo ukaz SCALE brez označbe osi prekine spremembo merila.

Oblika:    N… SCALE/ASCALE X… Y… Z…

MIRROR/AMIRROR omogočata zrcaljenje oblike preko osi X, Y, Z.

MIRROR ........absolutno zrcaljenje glede na G54–G599
AMIRROR ......dodatno zrcaljenje glede na G54–G599 ali TRANS/ATRANS
X, Y, Z .......... os zrcaljenja, vrednost predstavlja oddaljenost od osi zrcaljenja

Samo ukaz MIRROR brez označbe osi prekine spremembo merila.

Oblika:    N… MIRROR/AMIRROR X… Y… Z…

Hitri gib je linearni premik orodja z maksimalno hitrostjo iz trenutne do programirane končne točke. Maksimalna hitrost za posamezni stroj je definirana v tovarni in je ni mogoče spreminjati. S temi gibi skrajšamo čas obdelave.

Delovni gib je linearno gibanje orodja s programirano hitrostjo (mm/min, mm/vrt) iz trenutne točke v programirano končno točko.

Vsak naslednji oster prehod bo zaokrožen, dokler ga ne prekličemo s postavitvijo vrednosti RNDM=0.

G2 je gibanje orodja po krožnici v smeri urnega kazalca.
G3 je gibanje orodja po krožnici v nasprotni smeri urnega kazalca.
CIP je gibanje orodja po krožnici skozi podano točko.

Pri tem predpostavljamo, da se orodje že nahaja v začetni točki krožnice, programiramo pa končno točko krožnice. Velja pravilo, da se za določitev gibanja G2, G3 postavimo na pozitivno koordinato iz ravnine izvzete osi in gledamo proti koordinatnemu izhodišču.

Oblika:   

N… G2/G3 X… Y… Z… I… J… K… (TURN=) – I, J, K relativno
N… G2/G3 X… Y… Z… I=AC(..) J=AC(..) K=AC(..) – I,J, K absolutno
N… G2/G3 X… Y… Z… CR=±… (TURN=)
N… G2/G3 X… Y… Z… AR=… (TURN=)
N… G2/G3 I… J… K… AR=… (TURN=)
N… G2/G3 AP=… RP=… (polarno) (TURN=)
N… CIP X… Y… Z… I1=…J1=… K1=…

X, Y, Z .............. končna točka krožnega loka (absolutno ali relativno)
I, J, K ............... oddaljenost začetne točke krožnega loka do njegovega središča (I→X, J→Y, K→Z)
CR ................... polmer krožnega loka (če je lok manjši od 180° CR=+, lok večji od 180° CR=-)
AR ................... kot krožnega loka
I1, J1, K1 ......... koordinate točke na krožnem loku
TURN= ............. število polnih krožnih ovojev po globini (od 0 do 999)

S parametrom CR ni mogoče programirati polnega kroga, medtem ko je s parametri I, K mogoče programirati tudi polni krog.

Za določitev giba potrebujemo središče, polmer in kot. Središče podamo v kartezijskih ali polarnih koordinatah (X, Z). Polmer vnašamo pod oznako RP, kot pa vnašamo pod oznako AP (v stopinjah). Vnos kotov je pozitiven, to je v nasprotni smeri urnega kazalca. Funkcije so uporabne, kadar programiramo izdelavo različnih oblik, npr. na konusu ali z gnanimi orodji.

G110 .......... Središče se nanaša na zadnji programiran položaj orodja.
G111 .......... Središče se nanaša na zadnjo veljavno ničelno točko na obdelovancu.
G112 .......... Središče se nanaša na zadnje veljavno središče.

Oblika:    N… G110/G111/G112 X… Z… (RP=… AP=…)

Z G111 premaknemo središče na absolutni položaj X40, Z30. G1 premakne orodje iz zadnje pozicije na položaj v polarnih koordinatah RP40, AP60. Kot se nanaša na os Z, ker je programirana v ukazu G111 prva.

Pri frezanju lahko vklopimo kompenzacijo polmera orodja in si tako olajšamo programiranje oziroma določanje koordinat poti orodja. Krmilnik potem avtomatično prišteva ali odšteva polmer orodja k programirani poti orodja.

Če je orodje (gledano v smeri obdelave) na levi strani programirane oblike, je izbrana leva kompenzacija polmera orodja G41.

Če je orodje (gledano v smeri obdelave) na desni strani programirane oblike, je izbrana desna kompenzacija polmera orodja G42.

Z G41/G42 potuje orodje po ekvidistantni poti glede na programirano pot. Razdalja je enaka polmeru orodja. Pred uporabo kompenzacije polmera je potrebno v registre vnesti polmer orodja oziroma polmer zaokrožitve ploščice. Ekvidistantno pot lahko določimo tudi z ukazom OFFN, kjer vnesemo odmik orodja.

Menjava med G41 in G42 ne sme biti izvedena brez predhodnega preklica prejšnje kompenzacije polmera orodja G40.

Izbira kompenzacije polmera orodja je možna le v kombinaciji z G0 ali G1.

Sprememba korekcije orodja ni možna, dokler je v veljavi ukaz za kompenzacijo polmera orodja G41 ali G42.

Oblika:    N… G41/G42 G0/G1
                 N… OFFN=…

S tem ukazom lahko frezamo notranje in zunanje navoje, lahko pa jih tudi režemo. Korak navoja vnesemo glede na smer frezanja s parametroma I ali K.

Ukaz je uporaben, kadar uporabljamo plavajoče držalo za navojne svedre ali navojne čeljusti. Tako vrezovanje kot odmik orodja iz izvrtine izvedemo z ukazom G63. Pri vrezovanju navojev moramo določiti podajanje:

F [mm/min] = S [min^-1] × P [mm/vrt]
F [mm/vrt] = P [mm/vrt]

P ............. korak navoja

S temi ukazi določamo natančnost doseganja končnih točk gibanja in čas za začetek izvajanja naslednjega ukaza.

Z ukazoma G9 in G60 aktiviramo ukaze G601, G602, G603. Ukaz G9 je aktiven samo v stavku, v katerem je zapisan, G60 pa je aktiven, dokler ni preklican z ukazom G64 ali G641.

Naslednji stavek bo obdelan potem, ko bo hitrost pomika v stavku z ukazom G9/G60 zmanjšana do mirovanja. Robovi ne bodo posneti, prehodi pa bodo ostri. Končni položaj je lahko določen s fino G601 ali z grobo toleranco G602.

Naslednji stavek bo izveden v trenutku, ko krmilnik izračuna podajanje 0 za določeno os. V tej točki se izvede podajanje v smeri druge osi, robovi pa bodo zaokroženi.

Oblika:    N… G9/G60

Oblika bo obdelana s konstantnim podajanjem, kar prispeva k skrajšanju obdelovalnih časov in zaokroževanju ostrih robov ter prehodov orodja. Velikost zaokroževanja je odvisna od velikosti podajanja:

• večje podajanje → večji polmer zaokrožitve.

Z ukazom G641 lahko določimo velikost zaokroževanja robov.

Z ukazom G25 omejimo spodnjo mejo površine oziroma hitrosti vretena, z ukazom G26 pa zgornjo mejo površine oziroma hitrosti. Z omejitvijo površine določimo meje, znotraj katerih se lahko giblje orodje.

Oblika:   N… G25/G26 X… Z…              
              N… G25/G26 S…

WALIMON ......... vklop omejitve površine
WALIMOF .......... izklop omejitve površine

V cole oziroma milimetre bodo pretvorjene naslednje mere:

• koordinate X, Z,
• parametri I, K, I1, K1, CR,
• korak navoja,
• programirane premaknitve ničelnih točk TRANS, ATRANS,
• polarni polmeri RP.

Druge vrednosti, kot so podajanje, korekcije orodja ali premaknitve ničelnih točk, se preračunavajo v enotah, v katerih so bile vnesene.

G70/G71 naj bo definiran na začetku stavka, možna pa je tudi menjava G70/G71 med programom.

Oblika:    N… G70/G71

Da bi se izognili ostrim prehodom oziroma nezveznim konturam, je potrebno konture zapustiti oziroma prehajati nanje tangencialno. Na obdelovancu bo vidnih manj prehodov obdelave. Funkcije običajno uporabljamo skupaj s kompenzacijo polmera orodja oziroma konice orodja.

G247 .......... prihod na konturo preko krožnega loka
G248 .......... izhod iz konture preko krožnega loka

Oblika:    N… G247 G42 X… Z… DISR=… (struženje)    N… G247 G42 X… Y… Z… DISR=… (frezanje)

DISR ........... polmer prihoda/izhoda na/s konture

Poleg navedenih funkcij za prihod in izhod iz oblike (G247 in G248) imamo še naslednje funkcije, ki jih lahko uporabljamo za določanje načina dostopa orodja na obliko ter izhoda z nje:

G140 .......... mehak prihod in izhod
G141 .......... prihod in izhod z oblike z leve strani
G142 .......... prihod in izhod z oblike z desne strani
G143 .......... neposreden prihod in izhod z oblike glede na relativno pozicijo tangentne smeri
G147 .......... prihod preko ravne črte
G148 .......... izhod z oblike preko ravne črte
G340 .......... prihod in izhod z oblike v prostoru
G341 .......... prihod in izhod z oblike v ravnini
G347 .......... prihod preko polkroga
G348 .......... izhod z oblike preko polkroga
G450 .......... orodje se giblje okrog oglišča po krožnici, ki je enaka polmeru orodja
G451 .......... orodje se giblje okrog oglišča z ravnim iztekom in vtekom

NORM ....... Orodje dostopa na obliko ravno in pravokotno glede na startno točko.
KONT ......... Orodje potuje okrog točke oblike glede na izbiro ukaza G450/G451.

Oblika:     N… NORM
                  N… G450 DISC=…
                  N… G451

CFTCP .......... konstantna hitrost v središču orodja
(Oblika konture ne vpliva na hitrost v središču orodja.)
CFC .............. konstantna hitrost na obliki – privzeto
(Podajalna hitrost središča orodja je večja, če se orodje nahaja na zunanji strani oblike, manjša pa, če je orodje na notranji strani oblike.)
CFIN ............. konstantna hitrost na notranjem polmeru
(Podajalna hitrost poti središča orodja se bo zmanjšala, če je orodje znotraj oblike. Orodje na zunanji strani oblike ne poveča hitrosti.)

DIAMON ......... koordinata X kot premer
DIAMOF .......... koordinata X kot polmer

Pri obdelavi je potrebno nekatere faze ponavljati, ker je na izdelku več enakih oblik (utorov, žlebov …) ali pa je globina za en prehod orodja prevelika. V takih primerih izdelamo enega ali več podprogramov. Podprogram mora predstavljati zaključeno celoto obdelave enega dela obdelovanca, ki ga je mogoče večkrat ponoviti.

S to funkcijo se avtomatično včitavajo in izvršujejo podprogrami v vsakem naslednjem stavku z gibanjem orodja. Tako lahko programiramo izvajanje iste operacije na različnih pozicijah obdelovanca.

Preklic klicanja podprogramov izvedemo samo z ukazom MCALL ali pa s programiranjem novega klicanja pogojnega podprograma.

Oblika:    N… MCALL Vrtanje

Primer:

N05 G0 X0 Y0
N10 MCALL TEST
N15 X10 Y10
N20 X50 Y50
N25 MCALL

S programiranjem oziroma vnašanjem informacij omogočamo uporabniku razumevanje izvajanja oziroma postopek izdelave izdelka. Sporočilo je lahko dolgo do 124 znakov v dveh vrsticah. Izpiše se na zaslonu.

Sporočila v samem programu lahko dodajamo tudi tako, da za podpičjem (;) napišemo besedilo. To besedilo je namenjeno programerju za razložitev pomena določenih funkcij v programu, zato se ne izpiše na zaslonu.

Oblika:     N… MSG(“Vrtanje”) – izpis na zaslonu
                  N… T2 D1; Levi nož – informacija v samem programu

Spremenljivke uporabljamo za povečanje fleksibilnosti programiranja. Ločimo:

• uporabniško definirane spremenljivke,
• aritmetične parametre,
• sistemske spremenljivke.

Uporabniško definirane spremenljivke določi programer. Takšne spremenljivke lahko uporabljamo samo v programu, kjer so določene (lokalne spremenljivke), ali pa v vseh programih (globalne spremenljivke). Ime spremenljivke je lahko sestavljeno iz 32 znakov, pri tem pa morata biti prva dva znaka obvezno črki ali podčrtaj (_).

Oblika:    N… DEF INT Ime
                 N… DEF INT ime=vrednost

Primer:

DEF REAL FFR, RFF, RFP=102, DPR=25,SDIS=2; Določanje spremenljivk in vrednosti
N10 G0 FFR=300 RFF=1.5*FFR S500 M4
N20 G18 T1 D1 Z70 X50 Y105
N30 M6
N40 CYCLE85(RFP+3, RFP, SDIS, , DPR, ,FFR, RFF)
N50 M30

N10 DEF BOOL REZULTAT
N20 REZULTAT=ISFILE("TEST")
N30 IF(REZULTAT==FALSE)
N40 MSG("DATOTEKA NE OBSTAJA")
N50 M0 N60 ENDIF

Posredno (indirektno) programiranje omogoča univerzalno uporabo programa, kjer posamezne programske besede ali vrednosti zamenjamo s spremenljivkami določenega tipa. Posredno lahko programiramo vse programske besede, razen številk stavkov (N), glavnih funkcij (G) in podprogramov (L) ne.

Primer:

G94 S2=2000 M2=3 (direktno programiranje števila vrtljajev glavnega vretena)
DEF INT STEV_VRT=2 (določitev številke vretenu)
G94 S[STEV_VRT]=2000 M[STEV_VRT]=3 Turn G-koda 32

Aritmetični parametri so spremenljivke, ki so vnaprej določene ali pa se izračunajo med izvajanjem programa. Aritmetične parametre lahko medsebojno povežemo s pomočjo aritmetičnih operacij in funkcij v enačbe. Parametre lahko povežemo tudi s pomočjo pogojnih stavkov (IF-ELSE-ENDIF), zank (LOOP-ENDLOOP, FOR-ENDFOR, WHILE-ENDWHILE, REPEAT-UNTIL), logičnih operatorjev in primerjalnih operatorjev (relacije, neenakosti).

Oblika:    N… Rn=…

Primer:

N10 R1=R1+1
N20 R1=R2+R3 R4=R5-R6 R7=R8*R9
ŽN30 R13=SIN(25.3)
…
N60 G1 X=R1 Z=R2 F300
N70 Z=R3
N80 X=-R4
N90 Z=-R7
…
N150 IF R10>=100 GOTOF SKOK
N160 IF (R10<50) AND ($AA_IM[X]>=17.5) GOTOF KONEC

GOTOB Naslov
ali
GOTOF Naslov

Naslov:

GOTOB ........ skok na določeno vrstico nazaj
GOTOF ......... skok na določeno vrstico naprej
Naslov ......... ime ciljne vrstice
Naslov: ........ ciljna vrstica

Program se nadaljuje z obdelavo v ciljni vrstici.

Primer:

N10 GOTOF N40
…
N40 G1 X30 Y60
…
N100 SKOK:
…
…
N140 GOTOB SKOK