Razno (Turn in Mill G-koda)
Various ali Razno (za Turn in Mill G-kodi)
Enota Razno (obe G-kodi) predstavlja naslednje cikle:
- Turn G-koda:
- Blank – Surovec
- Subprogram – Podprogram
- User – Uporabnik
Mill G-koda: - Swivel plane – Zvrnjena ravnina (CYCLE800)
Definiranje surovca
Pri programiranju z ničelno točko (npr. G54) oziroma točko prislona obdelovanca A in transformacijo koordinatnega sistema
s TRANS oziroma ATRANS določimo surovec od točke prislona A.
M – strojna ničelna točka
A – točka prislona
W – ničelna točka na obdelovancu
Uporaba podprogramov
Če so pri programiranju različnih obdelovancev potrebni enaki koraki obdelave, je te korake obdelave mogoče definirati kot ločen podprogram. Ta podprogram lahko nato prikličemo v različnih programih, da ni potrebno večkratno programiranje istih korakov obdelave. Nadzorni sistem ne razlikuje med glavnimi programi in podprogrami. To pomeni, da lahko v drugem programu delovnega koraka kot podprogram pokličemo običajni delovni korak ali program v G-kodi. Iz podprograma pa lahko pokličemo tudi drug podprogram.
Podprogram mora biti shranjen v svojem imeniku ali v imenikih ShopMill, Part programs, Subprograms.
Zvrnjena ravnina (CYCLE800)
Če pritisnemo funkcijsko tipko Initial setting, se postavi koordinatni sistem oziroma vrtljiva nagibna miza v začetno pozicijo, to je na vrednost 0.
Opomba: Cikel je aktiven samo na strojih z vrtljivo nagibno mizo. Vrednosti kinematičnih parametrov in začetno pozicijo orodja nastavimo v EMConfig (področje Swivel data record).
Uporaba gnanih orodij na stružnici
Pri uporabi orodij za frezanje ter obdelavo površin na stružnici se morata rotacijska os C in orodje medsebojno gibati simultano.
Vklop osi C ter pozicioniranje
Oblika: N… POS[n]=…
N… POSA[n]=…
N… SPOS[1]=0 – vklop osi C in pozicioniranje na 0°
N… SPOSA[1]=30 – vklop osi C in pozicioniranje na 30°
N… WAITS[1]
N… G0 C60 – hitri gib osi C na 60°
POS[n] ............... Vklop osi C na vretenu n in pozicioniranje hkrati z gibanjem orodja, vendar z različnimi hitrostmi gibanja. Naslednji stavek se ne izvede, dokler ni dosežena pozicija vretena n.
POSA[n] ............. Vklop osi C na vretenu n in pozicioniranje hkrati z gibanjem orodja, vendar z različnimi hitrostmi gibanja. Naslednji stavek se izvede, čeprav ni dosežena pozicija vretena.
SPOS .................. Vklop osi C na glavnem vretenu in pozicioniranje s hitrostjo gibanja orodja. Naslednji stavek se ne izvede, dokler ni dosežena pozicija vretena.
SPOS[n] ............. Vklop osi C na vretenu n in pozicioniranje s hitrostjo gibanja orodja. Naslednji stavek se ne izvede, dokler ni dosežena pozicija vretena n.
SPOSA ................ Vklop osi C na glavnem vretenu in pozicioniranje. Naslednji stavek se izvede, čeprav ni dosežena pozicija vretena.
SPOSA[n] ........... Vklop osi C na vretenu n in pozicioniranje. Naslednji stavek se izvede, čeprav ni dosežena pozicija vretena.
WAITP[n] ........... Čakati, dokler ni dosežena pozicija vretena n, programirana z ukazom POSA[n].
WAITS ................ Čakati, dokler ni dosežena pozicija vretena, programirana z ukazom SPOSA.
WAITS[n] ........... Čakati, dokler ni dosežena pozicija vretena n, programirana z ukazom SPOSA[n].
Ukaza WAITP in WAITS lahko uporabljamo za določitev mesta čakanja v programu, dokler eno ali več vreten v prejšnjih stavkih ne doseže pozicije z ukazom POSA oziroma SPOSA.
Primer:
N10 SPOSA[2]=180 SPOSA[3]=0
…
…
N40 WAITS[2,3]
Naslednji stavek se izvede šele takrat, ko sta doseženi poziciji vreten 2 in 3, določeni v stavku N10.
Določanje pozicije vretena
Pozicijo vretena določamo v stopinjah (°). Glede na to, da ukaza G90 in G91 nimata vpliva na način vnosa kota zasuka, lahko uporabljamo naslednje ukaze:
AC(…) .............. absolutna vrednost
IC(…) ............... relativna vrednost
DC(…) ............. absolutna vrednost, ki je dosežena direktno (najkrajša pot)
ACN(…) ........... absolutna vrednost, dosežena v negativni smeri
ACP(…) ............ absolutna vrednost, dosežena v pozitivni smeri
Izklop osi C
Os C, POS, POSA, SPOS, SPOSA izklopimo z izborom ukaza M3, M4 ali M5.
Posebni ukazi za določanje hitrosti vretena in smeri vrtenja
V primeru, ko delamo z več vreteni, je potrebno določiti, katero vreteno je glavno in katero je gnano.
S… M3 ................. hitrost S, glavno vreteno desno
S… M4 ................. hitrost S, glavno vreteno levo
M5 ................. glavno vreteno stop
Sn=… ................... število vrtljajev n gnanega vretena
M2=3 ................... gnano vreteno desno
M2=4 ................... gnano vreteno levo
M2=5 ................... gnano vreteno stop
SETMS(n) ............. določi vreteno n kot glavno vreteno
SETMS ................. postavi glavno vreteno nazaj na osnovno vreteno.
Primer A
Glavno vreteno je vreteno 1. Število vrtljajev gnanega orodja moramo programirati dodatno.
S2000 M3 ; Število vrtljajev glavnega vretena
T1 D1
G94 S2=1000 M2=3 ; Število vrtljajev gnanega vretena
Primer B
Glavno vreteno je gnano orodje (vreteno 2). Število vrtljajev gnanega orodja programiramo kot glavno vreteno.
T1 D1
SETMS(2) ; Vreteno 2 je glavno vreteno
SPOS[1]=0 ; Aktiviranje osi C
G95 S1000 M3 ; Število vrtljajev gnanega orodja
Opomba:
Na nekaterih strojih je potrebno pri uporabi radialnega gnanega orodja zamenjati smer vrtenja orodja iz M3 v M4.
TRANSMIT Obdelava čelnih površin
Ukaz TRANSMIT nam omogoča obdelavo čelnih površin s frezanjem. Delovna ravnina je G17(Y, Z).
Oblika: N… TRACYL(premer)
…
…
N…
TRANSMIT ........... vklop ukaza
TRAFOOF ............. izklop ukaza
TRACYL Obdelava cilindričnih površin
Pri obdelavi cilindričnih površin mora biti gibanje orodja, obdelovanca in rotacijske osi C usklajeno. Rotacijsko os C programiramo podobno kot katerokoli linearno os. Delovna ravnina je G19 (Y, Z).
Ukaz omogoča izdelavo vzdolžnih in prečnih utorov ter žlebov različnih oblik po obodu cilindrične površine, pri kateri moramo določiti premer cilindrične površine.
Oblika: N… TRACYL(premer)
…
…
N…TRAFOOF
TRACYL ........... vklop ukaza
TRAFOOF ......... izklop ukaza
Ker se po vklopu ukaza in izklopu ukaza prekličejo vsi premiki ničelnih točk ter predhodne transformacije (npr. TRANSMIT, TRACYL), jih moramo ponovno programirati.
Uporaba delilnika (Mill G-koda)
Pri obdelavi cilindričnih obdelovancev s pomočjo delilnika mora biti gibanje orodja, obdelovanca in rotacijske osi A usklajeno. Rotacijsko os A programiramo podobno kot katerokoli linearno os. Označba osi A je vedno v stopinjah.
N5 G0 A90
