Ravnina je ravna ploskev v prostoru in je neomejena.
Koordinato točke, ki leži na realni osi, označimo z x. Vsaki točki na realni osi namreč ustreza natanko eno realno število, to je koordinata x. Velja pa tudi obratno; vsakemu realnemu številu ustreza natanko ena točka.
Tako kot lego točke na premici lahko določimo tudi lego točke na ravnini. Najprej dve realni osi (premici) v ravnini postavimo pravokotno drugo na drugo, da se sekata v koordinatnem izhodišču, katerega označimo z 0. Tako dobimo pravokotni oziroma kartezični koordinatni sistem v ravnini. Vodoravno realno os imenujemo abscisna os ali os x, navpično realno os pa ordinatna os ali os y. Na oseh označimo še enoti s številom 1.
Vsaka premica v neki ravnini razdeli to ravnino na dve polravnini. Dve premici (ali koordinatni osi) pa ravnino razdelita na štiri dele. V koordinatnem sistemu te dele imenujemo kvadranti. Označimo jih z rimskimi številkami I, II, III in IV.
V koordinatnem sistemu vsaki točki ustrezata dve koordinati (realni števili). Prvo koordinato točke oziroma absciso točke dobimo, če skozi točko potegnemo vzporednico z ordinatno osjo. Kjer ta premica seka abscisno os, je abscisa točke. Označimo jo z x0. Če pa skozi točko potegnemo vzporednico na abscisno os, pa je presečišče vzporednice in ordinatne osi, druga koordinata oziroma ordinata točke. Označimo jo z y0.
Točka A na sliki ima absciso 2 in ordinato 3.
Zapišemo A(2, 3).
Točka je natančno določena s svojo absciso in ordinato, ki tvorita urejeni par števil (x0,y0).
Velja pa tudi obratno: vsakemu urejenemu paru števil ustreza natanko ena točka (x0,y0) v ravnini, opremljeni s koordinatnim sistemom.