5.1 Fizikalne in kemijske spremembe

Sprememba, ko iz novonastalih snovi ne moremo na preprost način dobiti nazaj prvotnih snovi, je kemijska sprememba. Ob tem se vezi med gradniki (atomi, molekulami, spojinami) prekinejo in nastanejo nove vezi in s tem nova snov. Temu procesu rečemo kemijska reakcija. Spremembe, pri katerih ostajajo gradniki snovi nespremenjeni, so fizikalne spremembe.

Snovi v naravi se nenehno spreminjajo. Spremembe so posledica prerazporejanja atomov, molekul ali ionov snovi.

Spremembe, pri katerih ostajajo gradniki snovi nespremenjeni, so fizikalne spremembe, npr. taljenje, izparevanje, kondenzacija ...

Tudi raztapljanje snovi, redčenje ali koncentriranje npr. kislin in baz so fizikalne spremembe.

Spremembe, ko iz novonastalih snovi ne moremo na preprost način dobiti nazaj prvotnih snovi, so kemijske spremembe. Pri tem se vezi med atomi v molekulah ali med ioni v ionskih kristalih prekinejo in nastanejo nove vezi in s tem nova snov.

Nove snovi, ki nastanejo pri kemijski spremembi, imajo drugačne lastnosti kot snovi, iz katerih so nastale. Npr. pri gorenju lesa nastanejo toplota in svetloba ter ogljikov dioksid in vodna para. Lesa, ki smo ga zakurili, ne moremo več pridobiti nazaj. Pri tej spremembi je prišlo do kemijske reakcije. Spremembe, po katerih vemo, da je prišlo do kemijske reakcije, so npr. nastanek plina, nastanek trdne snovi (pojavi se oborina), sprememba barve, temperature, vonja.

ALI VEŠ?
Eden od zanesljivih znakov, da je prišlo do kemijske spremembe, je nastajanje plinastih produktov, ki se pojavijo v obliki mehurčkov.